Nekaj vrst najsodobnejšega orožja, med katerimi lahko omenimo predvsem rakete V2, so nemške sile začele uporabljati prepozno, saj je bila nacistična država že na kolenih. Najbolj visokoleteče ideje so tako za vedno ostale le na papirju. Med tovstnimi projekti zagotovo najbolj odmeva načrt izgradnje "letečega krožnika", katerega naloga bi bilo v prvi vrsti bombardiranje Londona in New Yorka.
Znanstveniki zgradili prototipe, ki so leteli
Pred kratkim so se pojavili dokumenti, ki razkrivajo, da je Hitlerjevim znanstvenikom uspelo oblikovati plovilo, nekakšen prototip, ki je dejansko letel. Program izgradnje revolucionarnega letala je med 2. svetovno vojno vodil SS-ov časnik Hans Kammler.
Nemški znanstveni časopis poroča, da so bili takratni eksperimenti izjemno uspešni. V obširnem članku navajajo celo citate prič, ki so v en glas zatrjevali, da so leta 1994 nad Temzo dan za dnem videvali "leteče krožnike". "Američani so bili prepričani, da tovrstno orožje dejansko obstaja," je zapisano v omenjenem časniku. Da ne gre za izmišljotino, potrjuje tudi pisanje kredibilnega časnika New York Times. Med vojno so se namreč razpisali o skrivnostnem letečem disku. Objavili so celo fotografije neznanega plovila, ki leti nad mestnimi nebotičniki.
Kanadski znanstveniki rekonstruirali plovilo
Nemški časnik navaja, da so Nemci po vojni uničili vse dokumente o svojih vojaških podvigih, medtem ko je leta 1960 kanadskim znanstvenikom uspelo zgradili podobno letalo, ki je, na njihovo veliko začudenje, letelo. Projekt se je imenoval Schriever-Habermohlova shema. Schriever je bil mehanik in testni pilot, medtem ko je bil Habermol samo mehanik. Pri tem velja omeniti, da sta strokovnjaka med letoma 1941 in 1943 delovala v Pragi na tajnih vojaških nalogah.
Zavezniški zaporniki so svojim tovarišem po vojni večkrat pripovedovali, da so videvali srebrn leteči krožnik, ki naj bi v širino meril okoli šest metrov. Inženir Joseph Andreass Epp, ki naj bi sodeloval pri projektu, je dejal, da so zgradili 15 prototipov letala. Kot zanimivost lahko omenimo, da so se številni nemški znanstveniki po vojni zaposlili v Ameriki, kjer so delali pri ameriškem vesoljskem programu.