"Očitno je, da je bilo zaupanje razpravnega senata v Šešljevo obnašanje brez podlage. Izrecno je izjavil, da se ne bo vrnil na sodišče. Zagrozil je ljudem, ki sodelujejo s sodiščem. Jasno je pokazal, da njegovo zdravstveno stanje ni ovira za nesprejemljive javne izjave, ki so hujskaške in žaljive do skupnosti žrtev. Prav tako je dal izjave, ki postavljajo pod vprašaj oceno razpravnega senata o resnosti njegovega zdravstvenega stanja," je v zahtevi, naj se haaški obtoženec in vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj vrne v pripor v Haagu, zapisalo tožilstvo.

Dvomijo, da se bo držal pogojev

Kot dokaz tožilstvo navaja Šešljeve izjave, da se ne bo prostovoljno vrnil v Haag na izrek sodbe in da lahko samo javno ožigosa izdajalce, ki se pogajajo s tožilstvom za nižje kazni in pristanejo na lažno pričanje za tožilstvo.

V zahtevi je navedena tudi Šešljeva "čestitka" srbskim četnikom za "osvoboditev Vukovarja", kot tudi njegova izjava, da se nikoli ne bo odrekel ideji o Veliki Srbiji.

"Šešljevo obnašanje ruši vsakršno podlago v prepričanje razpravnega senata, da se bo Šešelj držal pogojev začasne izpustitve, ne da bi se k temu izrecno obvezal," opozarja tožilstvo.

Izpuščen zaradi slabega zdravja

Haaško sodišče je 60-letnega Šešlja, ki je obtožen vojnih zločinov, 12. novembra začasno izpustilo iz pripora v Scheveningnu zaradi slabega zdravstvenega stanja. Srbska vlada je morala dati zagotovila, da je načeloma pripravljena jamčiti, da ne bo prišel v stik s svojimi žrtvami ali pričami haaškega tožilstva.

Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo zanj zahteva 28 let zapora. Šešelj vztraja, da ni kriv.