Grški parlament potrdil prvi niz ukrepov

Foto: EPA
Foto: EPA
Grški parlament je uro po polnoči potrdil predlog zakona z reformami, ki so jih zahtevali mednarodni upniki za nadaljevanje pomoči. Za reforme je glasovalo 229 poslancev, 64 jih je bilo proti, med njimi tudi nekdanji finančni minister Janis Varufakis.
Oglej si celoten članek

Foto: EPA Atene, parlament, Cipras Premier Aleksis Cipras je poslancem pojasnil, da se z večino, dogovorjenega v Bruslju ne strinja, vendar Grčija nima druge možnosti, če želi ostati v evroobmočju. Prvi sveženj ukrepov, ki jih je včeraj moral potrditi grški parlament, predvideva razširitev davčne osnove ter dolgoročne omejitve pokojninskega sistema.

Proti  ukrepom je glasovala okoli tretjina poslancev Sirize, kar je znova potrdilo globok razkol v stranki. Več kot polovica poslancev Sirize je že pred glasovanjem podpisala izjavo, v kateri obsojajo dogovor in ga označujejo za evropski državni udar na Grčijo, poroča STA.

Že dopoldne je odstopila namestnica finančnega ministra Nadia Valavani, ki je ob odstopu povedala, da ne more glasovati za ta dogovor, kar pomeni, da ne more ostati članica vlade.

Nasilni protesti

Foto: EPA Grčija protesti Foto: EPA Grčija protesti

 

 

 

 

 

 

 

Pred parlamentarno palačo se je med razpravo o zahtevanih reformah zbralo okolo 12 500 ljudi. Del protestnikov je v parlament metal molotovke in kamenje. Policija je večinoma zamaskirane protestnike pregnala s solzivcem. V Grčiji je včeraj potekala tudi 24-urna stavka nekaterih javnih uslužbencev.

Protesti so sinoči potekali tudi pred nemškim veleposlaništvom v LJubljani, kjer se je zbralo več deset ljudi, ki so izrazili jasen "ne" varčevanju, kapitulaciji in tretjemu memorandumu ter "da" demokraciji in ljudski moči. Protestniki so poudarjali, da EU ni več unija suverenih držav, ampak je postala kolonialni protektorat neofašističnih oligarhov, ki je začel odkrito udrihati po pošteno živečih ljudeh.

Foto: Anže Petkovšek potest

Foto: Anže Petkovšek potest

 

 

 

 

 

Protestirali so pa tudi v štirinajstih nemških mestih, med drugim tudi v Berlinu, Franfurtu in Hamburgu, kjer so ceste napolnili predvsem mladi levičarji, ki so želeli izkazati solidarnost z grškim narodom. Na transparentih so napisali sedaj že slavno grško besedo „oxi“ (ne) in pozivali nemške politike, naj Grkom končno vrnejo „nacistični dolg“.  

Foto: Profimedia Protesti v podporo Grkom

Foto: Profimedia Protesti v podporo Grkom

 

 

 

 

 

 

Sedem milijard premostitvene pomoči

Finančni ministri območja evra bodo danes ne telekonferenci razpravljali o sprejemu ukrepov v grškem parlamentu, medtem ko naj bi o sredinem predlogu Evropske komisije, da bi sedem milijard evrov kratkoročne, premostitvene pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih zagotovili iz evropskega proračuna, in sicer iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM, članice EU razpravljale v prihodnjih dneh.

Članice EU, ki niso prevzele evra, s predlagano rešitvijo niso zadovoljne, vendar je podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, dejal, da se je ta možnost po proučitvi vseh, ki so na voljo, izkazala za najboljšo. "Trenutno ni boljših in lažjih rešitev. To je problem," je dodal.

Zeleno luč mora dati šest parlamentov

V teh dneh bodo parlamenti v nekaterih članicah evrskega območja sicer odločali o tem, ali podpirajo ponedeljkovo odločitev vrha območja evra in začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji.

Začetek pogajanj morajo do konca tedna odobriti parlamenti v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem in v Estoniji, je pa tudi španski premier Mariano Rajoy v sredo napovedal, da bo parlamentu dal v presojo dogovor območja evra. Čeprav španskemu parlamentu o tem ni treba odločati, si španski premier želi, da bi o tem razpravljali tudi poslanci.

Grške banke so zaprte že več kot teden dni, po napovedih finančnega ministra pa bodo zaprte še do četrtka. Grčija do 20. julija nujno potrebuje sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov.

V ponedeljek zapade v plačilo 4,2 milijarde evrov obveznosti Grčije do Evropske centralne banke (ECB), poleg tega mora vrniti še 1,6 milijarde evrov zaostalega plačila Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Poplačilo zaostalega dolga IMF je tudi osnovni pogoj, da se mednarodni sklad v skladu s svojimi pravili sploh lahko vključi v tretji program pomoči Grčiji, v sklopu katerega naj bi prispeval okoli 16 milijard evrov.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 12:43 16. Julij 2015.

    Koga imajo za norca Grki oziroma njihovi voditelji? To vprašanje se mi pojavlja že zadnja dva oziroma tri tedne.<br /><br …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.