"Reza Mohammadi je svoje starše izgubil v gozdu v Makedoniji. Ali v Srbiji. Ne spomni se. Spomni se, da je deževalo. Čevlje je imel obtežene z blatom," zgodbo sedemletnega afganistanskega dečka, ki je že več mesecev v Nemčiji, opisuje novinarka ameriškega časnika The New York Times. 

Izgubil se je na srbsko-makedonski meji

Njegova družina je zbežala iz Afganistana v Iran in od tam v Turčijo. S tihotapskim čolnom so prišli v Grčijo, kjer jih je rešila obalna straža, in se peš odpravili naprej. Neke deževne noči v 
bližini makedonsko-srbske meje, so Reza, njegova mati, oče in dve sestri hodili v skupini beguncev, ko je Reza v nekem trenutku opazil, da njegove družine ni več za njim. 

Usedel se je na tla in čakal, nato pa zagledal senco in moškega, ki je stopil iz gozda. Vprašal ga je, kaj dela. Reza je povedal, da čaka starše. Moški, ki je prihajal iz province Herat na zahodu Afganistana, tako ko Reza, mu je povedal, da je gozd poln policistov, ki so prijeli več družin. Ker ni bilo varno, da ostane, je šel naprej in sam prišel do bavarskega Passaua v bližini avstrijske meje. 

Najmlajši begunec

Nemške oblasti ocenjujejo, da je najmlajši begunec, ki je sam prestopil nemško mejo. "Je to Nemčija?" je po pisanju časnika vprašal prevajalko ob vstopu na Bavarsko. In dodal: "Prosim, rad bi poklical svojo mamo."

Trenutno se nahaja v domu za otroke, ki ga vodijo rimokatoliške nune, in govori nemško. S sabo nosi nemški slovar in pripoveduje, kako so mu ukradli denar, ki mu ga je mati za nujne primere dala v žep. Uspel je vzpostaviti kontakt s svojimi starši, ki so jih poslali nazaj v Iran, a je približno pred enim mesecem z njimi spet izgubil stik. V času bivanja v Nemčiji je dopolnil osem let. 

Na tisoče otrok brez spremstva

Med begunsko krizo v Evropo prihaja na tisoče otrok in najstnikov brez spremstva. Lani, ko begunski val še ni bil na vrhuncu, je po podatkih Združenih narodov za azil v 28 državah Evropske unije zaprosilo več kot 23 tisoč otrok in najstnikov brez spremstva. Zdaj jih po ocenah le v Nemčiji živi okoli 30 tisoč. 

Večina med njimi je fantov, starih med 14 in 17 let, ki so jih poslali revni starši, ki so imeli dovolj denarja le za pot enega družinskega člana. Nekateri so svoje starše izgubili v vojni, drugi, kot je Reza, pa na poti. Nekaterim je grozil vpoklic v vojsko ali med samomorilske bombaše. 

Štirinajstleni Mohammed Safar, prav tako iz Afganistana, je v Nemčijo prišel v začetku septembra. Talibani so ubili njegovega očeta, ker je bila mama učiteljica. Mama je nato njega in njegovega 15-letnega brata poslala na pot. 

Mami zamolčala nevarne dele poti

"Nisva želela oditi," je za The New York Times povedal Mohamed. "Bala sva se." A njegova 
mama je vztrajala. Zbrala je denar in plačala tihotapcem, da otroka odpeljejo do Nemčije. Najhuje je bilo na poti iz Irana v Turčijo, ko so ga tihotapci ločili od brata. "Rekli so nama, da morava oditi  ločeno, ker imava tako boljše možnosti, da bo eden od naju preživel. Močno sva jokala."

Mohamed je odšel prvi in ko sta se po desetih dneh v Istambulu združila, sta poklicala svojo mamo. "O nevarnih delih poti ji nisva povedala," je Mohamed povedal še povedal za časnik. 

dezurni@zurnal24.si