O tem, da svetovni izpusti naraščajo, ni nobenega dvoma, je pred jutrišnjo objavo poročila Svetovne meteorološke organizacije o izpustih toplogrednih plinov napovedal Andrej Kranjc z Agencije Republike Slovenije za okolje.

"Je pa vprašanje, kako je z izpusti članic Aneksa I konvencije, ki so tudi pogodbenice Kjotskega protokola, kar pomeni razvite države razen ZDA," razlaga. Po njegovi oceni pa so se izpusti v EU zmanjšali.

Cancún: vmesni korak
Želimo si, da bi sprejeli pošten, ambiciozen in pravno zavezujoč dogovor. Tako je želje Greenpeacea Slovenija pred podnebno konferenco Združenih narodov, ki se začenja v ponedeljek v mehiškem Cancúnu, opisal njegov predstavnik Dejan Savić.

Takšnega razpleta si želijo tudi v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, vendar menijo, da takšen dogovor ne bo sprejet. "Upam, da bo Cancún vsaj vmesen korak do zavezujočega dogovora, ki bi ga sprejeli prihodnje leto," je dejala Barbara Kvac iz Focusa.

Podaljšanje Kjota?
Na bližajoči se čas podnebne praznine je opozoril direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih. Kjotski protokol države podpisnice zavezuje k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov med letoma 2008 in 2012, zato je "nujno, da se Kjotski protokol podaljša".

Sprejetja skupnega celovitega dokumenta v Cancúnu tudi Stritih ne pričakuje, meni pa, da bodo po "lanski komunikacijski katastrofi v Københavnu tokrat naredili konkretne korake naprej, s katerimi bi povečali zaupanje v svetu in nato postopoma zgradili globalni režim podnebnih sprememb".

Sloveniji se, ker ogljikov dioksid ohranja v biomasi gozdov, vsako leto obračuna okvirno 1,3 megatone ogljikovega dioksida, je pojasnil Stritih. Zato si želi, da bi se ta možnost ohranila, "saj je prav, da so države, ki skrbijo za gozdove, nagrajene". Upa, da bo dogovor dosežen v Cancúnu, ker se bo tako lažje pogajati znotraj EU.