Naslednja epidemija bi se utegnila med človeštvo razširiti iz amazonskega pragozda, opozarja brazilski ekolog David Lapola, ki dodaja, da je poseganje človeka v naravo na omenjenem območju prešlo vse meje razuma.

Znanstveniki so že prej opozarjali, da urbanizacija divjine s seboj prinaša tudi pojav zoonotskih bolezni, torej tistih, ki se z živali prenašajo na človeka. V to skupino sodi tudi covid-19 oziroma novi koronavirus, ki se je na človeka razširil iz netopirja na območju Kitajske, ki je hitro urbanizirala naravna območja.

38-letni ekolog, ki preučuje kako človekove aktivnoti preoblikujejo ekosisteme tropskih gozdov trdi, da do podobnih procesov prihaja tudi v Amazoniji. Označil jo je za ogromen rezervoar virusov. "Boljše, da tukaj ne preizkušamo svoje sreče," je izpostavil v pogovoru za agencijo AFP.

V lanskem letu, prvem v predsednikovanju desničarja in klimatološkega skeptika Jaira Bolsonara, ki si prizadeva odpreti nekdaj zaščitena območja za rudarjenje in kmetijstvo, je krčenje amazonskega pragozda naglo naraslo. Trend se nadaljuje tudi v tem letu. Do konca aprila so izbrisali 1200 kvadratnih kilometrov gozda, kar je novi rekord za štirimesečno obdobje. To so zelo slabe novice ne le za planet, pač pa tudi za zdravje človeka, opozarja Lapola.

Podatki porajajo nove dvome glede napovedi brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, da bo zaščitil največji deževni gozd na svetu, katerega 60 odstotkov površine se nahaja v Braziliji, je v petek poročala francoska tiskovna agencija AFP. Strokovnjaki so ob tem opozorili, da se sezona gozdnih požarov, ki močno prispevajo k uničevanju gozda, še ni začela. Zato je pričakovati, da bodo celoletni podatki o uničenem gozdu med najbolj zaskrbljujočimi doslej.

"Ko pride do ekološkega neravnotežja, virus lahko skoči in živali na človeka," pravi. Dodaja, da se je to že zgodilo v primeru HIV-a, ebole in denga vročice.

Slovenija Krč se lahko razrase, šok bo čutila vsa Slovenija, iz krize se bomo težko rešili

dezurni@zurnal24.si