Egiptovski predsednik Hosni Mubarak mora ostati na oblasti, da bo lahko vodil proces politične tranzicije, je na varnostni konferenci v Münchnu dejal Frank Wisner, posebni odposlanec Baracka Obame za Egipt, ki pa je hkrati dodal, da se stanje v Egiptu izboljšuje.

"Potreben ja nacionalni konsenz glede predpogojev za naslednji korak. Predsednik mora ostati na položaju, da bo lahko vodil ta proces", je dejal Wisner in s tem postavil ameriško politiko do Egipta v precej drugačen položaj, kot jo je v petek pojasnjeval ameriški predsednik Barack Obama. Ta je namreč zelo jasno namignil, da mora Mubarak čimprej oditi.

Na ulicah mirno, za vrati pestro
Na egiptovskih ulicah je bilo 12. dan protestov proti Mubarakovemu režimu kolikor toliko mirno, je pa zato toliko bolj živahno za zidovi predsedniške palače in prostorih opozicijskih voditeljev.

Hosni Mubarak je po nekaterih vesteh popoldan odstopil z mesta voditelja vladajoče Nacionalno demokratske stranke, a se je to nato izkazalo za neresnično. So pa resnično odstopili drugi voditelji stranke vključno z njegovim sinom Gemalom. Novi kadri prihajajo iz liberalnejših vrst.

A poteza je demonstrante pustila hladne. "Gre zgolj za prevaro," je prepričan eden izmed njih. Tudi vodilna opozicijska sila Muslimanska bratovščina je prepričana, da poteza nima veliko povezave z dejanskimi zahtevami ulice.

Novi podpredsednik Omar Sulejman pa se je danes na ločenih srečanjih pogovarjal s prominentnimi voditelji opozicije, imenovanih kot "skupina modrecev," o usodi države in tranziciji moči. Eden od scenarijev je, da bi Sulejman prevzel vodenje države do izvedbe predsedniških volitev, Mubarak pa bi obdržal simbolično vlogo, kar bi mu omogočilo, da častno in ob svojem času sestopi z oblasti. Vendar imajo modreci o takšnem predlogu neenotna stališča.

 

General ni preglasil kričanja
Sicer pa dan v Egiptu mineva dokaj mirno, čeprav množica na kairskem trgu Tahrir še vedno vztraja na barikadah. Popoldan je s kričanjem celo preglasila generala Hassana Al Rowenyja, ki je po megafonu poskušal prepričati demonstrante, naj se po 12 dneh protestov končno razidejo.

"Pravico imate izražati svoje zahteve, vendar pa vas prosim, da ohranite, kar je še ostalo od Egipta. Poglejte okoli sebe ..."

Sledil je takšen hrup, da je general sestopil z odra z besedami: "Med takim vpitjem ne bom govoril."

 

Vojska je sicer protestnike na enem delu trga potisnila na stran in tako ustvarila koridor, po katerem je po več dneh znova stekel promet.

Mubarak se je danes sestal z ministri svoje vlade in z njimi razpravljal o gospodarski škodi. ta naj bi vsak dan protestov vzela novih 310 milijonov dolarjev.

 

Egipčani si sicer želijo, da bi se življenje vrnilo v normalne tirnice. Banke naj bi se odprle jutri, v ponedeljek pa še borze, čeprav agencija AFP poroča, da temu ne bo tako.

Po eksploziji plinovod usahnil
V dopoldanskih urah je prišlo do eksplozije na plinovodu, ki teče čez Sinajski polotok. Prekinjena je bila dobava plina Izraelu in Jordaniji. O eksploziji so se pojavljale različne informacije, tako je egiptovska državna televizija poročala, da je šlo za teroristični napad, medtem ko je izraelski radio sporočil, da do eksplozije ni prišlo niti blizu plinovoda.

Dejstvo pa je, da je zaradi eksplozije prišlo do prekinitve dobave plina Jordaniji, ki je življenjsko odvisna od egiptovskega plina, saj ta poganja kar 80 odstotkov tamkajšnjih elektrarn. Zato so morali v državi za pogon generatorjev preiti na težko gorivo, prekinitev pa naj bi trajala še najmanj en teden.

Tudi za Izrael je plinovod strateškega pomena, prek njega namreč država prejme 40 odstotkov vseh zalog plina. Zanimivo je, da se je napad zgodil po tem, ko so v Jeruzalemu javno opozorili na nevarnost, ki jo za nemoteno dobavo plina pomenijo demonstracije v Egiptu.

Lokalni guverner Abdel Vahab Mabruk je za BBC dejal, da je do eksplozije prišlo na delu, kjer se plinovod razcepi v Jordanijo in Izrael. Preprečili so uhajanje plina in obvladali požar.