V Grčiji se mudijo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Od njihovih ugotovitev bo odvisno, ali bo Grčija dobila naslednji obrok posojila oziroma ali se bo lahko izognila bankrotu.

Trojka bo raziskala, kako namerava grška vlada spraviti v tek nepriljubljene strukturne reforme. Zanima jo predvsem, kaj je z napovedanim krčenjem javne porabe.

Atene zamujajo

Grške oblasti so namreč v okviru februarja letos podpisanega dogovora obljubile, da bodo med letoma 2013 in 2014 v javne finance zarezale še za 11,5 milijarde evrov.

Načrt varčevanja naj bi predstavile junija, a tega niso storile. Atene močno zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja.

Prav od poročila trojke bo odvisno, ali bo Grčija do septembra prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF, vredno 31,5 milijarde evrov, ali ne.

Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin.

Ne bodo odobrili podaljšanja

Nova konservativna vlada Antonisa Samarasa je sicer upala, da bo lahko čas za fiskalne prilagoditve podaljšala za dve leti, saj naj bi nepričakovano huda recesija onemogočila uresničitev prej pripravljenih načrtov o proračunskih prihodkih.

A grške prošnje očitno ne bodo uslišane. Evrske države in IMF so dali Atenam že vedeti, da niso v položaju, da bi lahko zahtevale več časa, saj z reformami, h katerim so se zavezale, že močno zamujajo.