Podatkih o tem, kolikšen je njihov delež, se sicer razlikujejo, je pa odstotek vendarle krepko presegel 80 odstotkov, čeprav ni dosegel 90 odstotkov.

Po navedbah nekaterih tujih tiskovnih agencij naj bi na ponujeno daljšo ročnost in nižje obrestne mere za nove obveznice v zameno za obstoječe pristalo skoraj 84 odstotkov upnikov, po navedbah drugih medijev pa 85,8 odstotka upnikov, ki imajo v lasti več kot 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti vključenih obveznic, kar je bil spodnji prag za izvedbo operacije.

Grčija je v vabilu zasebnim upnikom zapisala, da bo operacijo izvedla le, če ji bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic, ki znaša okoli 206 milijard evrov obveznic.

O uspešni operaciji, s katero naj bi upniki v najboljšem primeru Grčiji odpisali 107 milijard evrov ali 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, pa naj bi v Atenah govorili, če bi na ponujene pogoje pristali upniki, ki imajo v lasti vsaj 90 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic.

Države območja evra in Mednarodni denarni sklad si medtem želijo vsaj 95-odstotni odziv, saj bi le tako grško dolžniško breme do leta 2020 lahko upadlo na vzdržno raven 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Uspeh operacije je predpogoj za odobritev drugega programa javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov. Če novo reševanje Grčije ne bi uspelo, bi to po nekaterih opozorilih območje evra lahko stalo več kot tisoč milijard evrov, resne posledice pa bi tak neuspeh imel tudi za globalno gospodarstvo.