Javnofinančni primanjkljaj Grčije bo letos znašal 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda.  To je sicer manj kot lanski 10,5-odstotni primanjkljaj, a še vedno več od 7,6 odstotka. To številko sta določila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad kot pogoj za posojilo.

Nov grški "neuspeh" je znova potopil borze. Bankrot države, o katerem se govori vse glasneje, bi močno škodil evropskim borzam in imel velik vpliv na gospodarstvo po vsem svetu.

30 tisoč odpuščenih

Da bi se Grčija približala uresničevanju zahtev EU in MDS, bo odpustila 30 tisoč javnih uslužbencev.  Umestili jih bodo med "začasne delovne rezerve", leto dni bodo prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno. S tem naj bi do leta 2012 prinesel 300 milijonov evrov.


Varčevalnim ukrepom, napovedanim v zadnjih treh mesecih, ki so se izkazali za nezadostne, se bodo namreč pridružili novi. Med že napovedanimi ukrepi so sicer periodično zviševanje davkov, znižanje plač v javnem sektorju, znižanje pokojnin in podobno.

Zadnji obrok še vprašljiv

Predstavniki trojke (EU, Evropske centralne banke in MDS) bodo ta teden nadaljevali pogovore z grškimi oblastmi, pri čemer se bo trojka osredotočila zlasti na grško izpolnjevanje zavez na področju privatizacije. S tega naslova naj bi namreč Atene do leta 2015 pridobile 50 milijard evrov.
Trojka bo na podlagi pogovorov odločila, ali Grčiji izplačati naslednjo tranšo lani dogovorjenega posojila, težkega 110 milijard evrov. Če Grčija obroka, ki znaša osem milijard evrov, ne bo dobila, bo bankrotirala.