Britanski časnik Financial Times je danes poročal, da se znotraj EU krepi nezadovoljstvo zaradi nasprotovanja Grčije, da sprejme pomoč od zunaj. Nekateri vodilni predstavniki EU tako menijo, da je grožnja z izključitvijo Grčije iz schengna še edino sredstvo, s katerim bi grškega premierja Aleksisa Ciprasa prepričali, da izpolni svoje obljube in sprejme pomoč EU.

V letošnjem letu je grško mejo prečkalo več kot 700.000 migrantov.

Če bo EU uresničila svojo grožnjo, bo začasna izključitev Grčije iz prva po letu 1985, ko je nastalo schengensko območje.

Grčija sicer zavrača večje angažiranje agencije EU za nadzor zunanje meje Frontex na grški meji. Atenam tudi očitajo, da niso pripravljene sprejeti humanitarne pomoči EU, in da niso sposobne izboljšati sistema za registracijo beguncev.

EU Grčiji: Ukrepajte, sicer bodo sankcije

Evropski notranji ministri, ki se bodo sestali v petek, naj bi Grčiji dali vedeti, da ji grozijo bolj drastični ukrepi, če ne bo ukrepala pred vrhom EU sredi decembra.

Grčija naj bi bila ta teden deležna že več tovrstnih opozoril, med drugim s strani luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, ki je bil na obisku v Atenah, je še poročal FT.

Državni sekretar na grškem notranjem ministrstvu, pristojen za priseljevanje, Janis Muzalas je danes zanikal, da bi bilo mesto njegove države v schengnu pod vprašajem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je zatrdil, je poročanje FT polno "laži in sprevračanj".

Kot je dejal, določene države članice EU Grčijo zmotno krivijo za težave celotne povezave, npr. za zamude pri vračanju ekonomskih migrantov. Pisanje FT po njegovem odraža to pogosto izrečeno kritiko s strani nekaterih držav članic. Katerih točno, Muzalas ni pojasnil, so pa med bolj kritičnimi Slovaška, Madžarska in nekatere druge srednjeevropske države.

dezurni@zurnal24.si