Grčija je šefu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu poslala  reformne predloge, ki naj bi jih izvedla v zameno za nova finančna sredstva. To je storila potem, ko ji je vrh držav evra dal do četrtka čas, da predstavi posojilodajalcem resne in sprejemljive reformne predloge.

Po včerajšnjem nagovoru predsednika Aleksisa Ciprasa je jasno, da bodo Grki morali pristati na ostre varčevalne pogoje, če bodo želeli, da jim tako imenovana trojka (Mednarodni denarni sklad, Evropska banka in Evropska komisija) odobri nov program pomoči.

Cipras je v svojem nagovoru v parlamentu včeraj sicer poudarjal, da Grčija želi ostati del Evrope. "Pogumna odločitev Grkov ne pomeni ločitev od Evrope, ampak vrnitev k osnovnim načelom evropske integracije, principov demokracije, solidarnosti, medsebojnem spoštovanju in enakosti," je navedel Cipras in poudaril, da bodo partnerjem predstavi "kredibilne reforme, s pravično porazdelitvijo bremen". A poslanci z vodjo poslancev liberalcev (Alde) Guyem Verhofstadtom na čelu so Ciprasu le očitali, da obljublja reforme, konkretnih načrtov pa ni. 

Za predstavitev novih varčevalnih načrtov so Ciprasu dali čas le še danes do polnoči, potem pa si bodo evropski posojilodajalci vzeli 48 ur za premislek. Že v soboto bo o predlogih odločali ministri čanic evroskupine, v nedeljo pa še vseh 28 čanic Unije. 

Po tem, ko Grki niso plačali 1,6 milijardnega obroka posojila Mednarodnemu denarnemu skladu, jim bo 20. julija zapadel še 3 milijardni obrok Evropski banki. V primeru, da ga ne bodo plačali, pa bo Evropska banka najverjetneje ustavila vso likvidnostno pomoč grškim bankam, kar pa bi pomenilo praktično sesutje grškega bančnega sistema.