Najbolj ga skrbi situacija v Grčiji, ki jo opisuje kot zelo "eksplozivno". Brezposelnost med mladimi in revščina v zibelki demokracije namreč naglo naraščata. "Priča smo socialni krizi, ki smo jo doslej videli le v državah v razvoju. Zdaj jo gledamo sredi Evrope!" je v intervjuju za Süddeutschen Zeitung povedal Galbraith, profesor ekonomije na univerzi v Teksasu, ki je prepričan, da lahko kriza v Grčiji vodi v razpad evroobmočja. "Ko se že samo eden od njihovih delčkov odcepi, se prizadeti sistemi zamajejo," pravi profesor, ki je svojo tezo podkrepil z dvema zgodovinskima primeroma. Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije je razpadla Jugoslavija, enako se je zgodilo s Sovjetsko zvezo. Zgodovina bi se lahko ponovila tudi na evroobmočju, če se bo Grčija predala in jo zapustila.

"Kako lahko gledamo lakoto?"

Galbraith je zato vlade evroobmočja pozval, naj svojo strategijo še enkrat premislijo. Med drugim predlaga, da se Atenam zmanjša dolg in da se izoblikuje investicijski program za zagon grškega gospodarstva. Najpomembnejše pa je, da se tudi ljudem pošlje paket z denarno pomočjo. "Evropska unija si je zadala nalogo, da bo zmanjšala razliko med revnimi in bogatimi. Kako lahko potem gledajo Evropejce, ki nimajo nič za jesti? Ki jim manjka zdravstvena oskrba?" se sprašuje Galbraith in poudarja, da je treba denar ljudem nakazati neposredno, mimo vlade. "To se mora končati. Nič več denarja slabim in skorumpiranim vladam!"