Uradno je gozd Aokigahara kraj, kjer Japonci najpogosteje naredijo samomor. Zakaj je tako, nihče ne ve. Žrtve so v večini moški srednjih let, zanimivo pa je, da samomor na Japonskem povezujejo s "častnim dejanjem". Na Japonskem živi več kot 127 milijonov ljudi, vsako leto pa samomor naredi preko 30 tisoč ljudi.

Gozd se razprostira na 30 kvadratnih kilometrov. Vanj pravijo meščani, zahajajo trije tipi ljudi. To so planinci, raziskovalci in tisti, ki ne planinarijo in se ne želijo nikoli vrniti. Skozi celoten gozd so postavljene opozorilne table, ki opozarjajo na možnost trupel samomorilcev, rangerji pa prosijo vse, da se vrnejo, od koder so prišli, saj se bojijo, da bi storili samomor.

Zapuščeni avtomobili, odvržena oblačila

Na opozorilnih tablah piše: "Življenje je dragoceni dar, ki ste ga dobili od svojih staršev. Prosimo vas, da mislite na svoje starše in svoje otroke. Ne zadržujte tega v sebi, me trpite sami." Pod napisom je zapisana telefonska številka, v bližini pa je telefonska govorilnica, ki omogoča brezplačen klic na pomoč. Zapuščeni avtomobili na parkirišču so običajen prizor kot tudi odvrženi kosi oblačil, ki ležijo po gozdu. 

Oblasti iz gozda vsako leto odnesejo preko 100 trupel. Večina ljudi se obesi. Ta praksa se ponavlja že od leta 1971, od leta 2000 pa ne objavljajo več števila mrtvih, da s tem ne bi pritegnili še več samomorilcev.

Budistični menih stradal do smrti

Vse naj bi se začelo z budističnim menihom, ki naj bi v gozdu prvi naredil samomor. Svoje telo je želel očistiti, pri tem pa je stradal do smrti. Sledili so mu ostali menihi, Aokigahara pa je postala želen cilj za vse, ki želijo umreti.

V gozdu obstajajo mesta, kamor na tla nikoli ne posvetijo sončni žarki, med veje ne prodre niti veter. Zato je tam popolna tišina. Na japonskem kroži mit, da naj bi v gozdu nekoč izvajali običaj "ubasute", po katerem so družine na samotne kraje odpeljale najstarejše člane, da bi v miru in brez obremenjevanja drugih umrli. Njihove duše naj bi danes v gozd privabljale psihično nestabilne in nezadovoljne ljudi, da bi tudi sami doživeli podobno usodo.

Brez GPS signala

Duhovi in demoni privlačijo nesrečnike v gozd. Ti duhovi se imenujejo yurei, njihovi grehi pa povzročajo depresijo, ki naj bi prizadela vsakogar, ki bi vstopil v gozd. Demoni se "pogovorno" pojavljajo v obliki Tenguja, nenavadnih bitij, ki se plazijo med krošnjami dreves. V šumi ni živali, depoziti železa v vulkanskih tleh pa naj bi kvarili GPS sprejem, zato naj bi se tam izgubili tudi izkušeni planinci. Preživeli pogosto trdijo, da jih je želel gozd dobesedno povleči na drugo stran, čeprav je to lahko tudi rezultat nenavadne topografije tega področja.
Poglejte si video.