"Govori se o epidemiji samomorov desetletnikov. Samomorov naj bi bilo veliko, nazadnje naj bi se desetletni fant obesil v skupnem stranišču. Otroci na tleh Evropske unije zaradi nevzdržnih razmer in negotove prihodnosti delajo samomore!" razlaga Jure Poglajen, zobozdravnik, ki se je pred dnevi vrnil iz misije v namestitvenem centru Moira na grškem otoku Lezbos. 

"Kot bi vse skupaj hoteli prikriti"

Mednarodne humanitarne organizacije že dlje časa opozarjajo, da se begunci in migranti v begunskih taboriščih vse pogosteje samopoškodujejo, da bi se tako lažje soočali z obupom, ki mu ne vidijo konca. Poročali smo o 12-letnem dečku, ki celo skušal posneti svoj samomor, potem ko je videl druge begunce, ki so skušali končati svoje življenje. 

"Zaradi tega naj bi bile še bolj poostrene varnostne razmere v begunskem centru. Dostop novinarjev do centra je praktično nemogoč, prostovoljci imajo prepoved fotografiranja v centru in celo pogovarjanja z begunci. Kot da bi vse skupaj želeli prikriti," razlaga Poglajen. 

"Imeli smo pacienta celo iz Kuvajta"

Tako tudi številke, koliko beguncev biva v namestitvenem centru Moira, niso povsem znane, bilo naj bi jih med osem in devet tisoč. "Trenutno se je domnevno zaradi lepega vremena povečalo število prihodov iz Turčije. Sirijcev je zelo malo, prevladujejo begunci iz Afganistana in podsaharske Afrike. Imeli smo celo pacienta iz Kuvajta," razlaga Poglajen, ki je v okviru slovenske zobozdravstvene odprave že petič popravljal zobe beguncem. Teden dni sta delala pod okriljem britanske nevladne organizacije Health Point, dnevno oskrbela okoli 20 beguncev. Delala sta kot prostovoljca pod okriljem za svoje delo nista prejela nobenega plačila.

"Na splošno sem tokrat prišel z otoka psihično precej bolj zlomljen kot sicer. Vse te izkušnje, ki so jih begunci doživeli pred prihodom v Grčijo so srhljive - posilstva tako žensk, moških kot otrok, suženjstvo, ustrahovanje z obglavljanjem bližnjih pred njihovimi očmi, ugrabitve, psihična in fizična mučenja ...," pravi prostovoljec in Delova osebnost leta 2015 Jure Poglajen, ki v Grčijo odhaja na pomoč od leta 2015, ko je tja odšel na plačani dopust. 

Iz Afrike zbežale pred posilstvi in sužnjelastništvom

"V centru so nekateri že več kot leto in pol in čakajo na odgovor glede odobritve mednarodne zaščite. Polovica beguncev naj bi bila žensk in otrok, ogromno je družin. Zelo velik odstotek je samskih žensk iz Afrike, mnoge med njimi so doživele težke zlorabe, kot je posilstvo in sužnjelastništvo," razlaga Poglajen. V enem kontejnerju živi več družin, v enem prostoru na nekaj kvadratnih metrih tudi več kot deset samskih moških.

Foto: Epa Moira, Grčija, begunci

Da bi preprečili nemire, begunski center razdelili 

"Begunski center je razdeljen na veliko oddelkov in sedaj so pričeli v en oddelek združevati ljudi iz Afganistana in Afrike, saj je tako veliko manj nemirov in se fantje bolje razumejo. Afganistan ima namreč mnogo različnih etičnih skupin, zaradi katerih vladajo nemiri v njihovi domovini. Je pa na splošno vse skupaj še vedno eno samo veliko čakanje - na papirje čakajo zelo dolgo, za vsak obrok čakajo po uro in pol, na vodo čakajo v vrsti eno uro …," pravi Poglajen. 

"Lokalci pravijo, da se v Grčiji nalagajo polena in bo kmalu zagorelo. Trenutno je narod na poletnih počitnicah in uživajo. Ko se bo pričela šola in bodo ljudje prišli nazaj v svoj ritem, pa bi lahko eksplodiralo. Ne le, da nova vlada pripravlja ostrejše zakone za begunce, ampak tudi klesti socialne pravice lokalnega prebivalstva. Nekaj lokalcev mi je razlagalo, da bo grškemu narodu slej ko prej prekipelo." 

Ob šotorišču zrasli vrtički

Ob begunskem centru je še vedno ogromno šotorišče, ker znotraj centra ni dovolj prostora, ob šotorih pa so zrasli vrtički z osnovno zelenjavo, kot je paradižnik, paprika in zelišča. "Nekako se begunski center preko dneva kar izprazni, šele ponoči se vidi, koliko ljudi dejansko živi tam," pravi Poglajen, ki je obiskal tudi različne projekte zunaj begunskega centra, kamor begunci odhajajo, da se umaknejo iz neživljenjskih razmer v samem centru.

Foto: Jure Poglajen Moira, Grčija, begunci

Papež od beguncev kupil svoj portret

"Na obali španski prostovoljci učijo otroke plavanja. Veliko je šol, kjer prostovoljci učijo begunce angleški in grški jezik različnih težavnosti. Veliko je bilo pred prihodom nepismenih in niso znali nobene angleške besede, pa so se v le nekaj mesecih naučili govoriti dva tuja jezika. Zelo zanimiv je center The Hope Project, kjer begunci slikajo. Tudi tukaj so mnogi med njimi prvič držali v rokah čopič, sedaj pa ustvarjajo prave umetnine, predvsem povezane z begunstvom. Nekatere slike prav zabodejo resnico v srce. Center je obiskal celo papež in kupil svoj portret."

Foto: Jure Poglajen Moira, Grčija, begunci

Sodelovanje z lokalno skupnostjo

V centru The Hope Project je tudi brezplačni frizerski salon, šivalnica, skladišče in razdeljevalnica materialnih potrebščin in kuhinja, kjer pripravijo večerjo, kjer se vsak dan druži več sto ljudi. "Potem je v centru mesta še Open space, kjer donatorji lahko finančno podprejo posameznika, da tukaj najde miren prostor za učenje, si poišče pomoč pri pravnikih in se nauči delati z računalnikom. Zasnovano je kot nekakšno botrstvo. Tukaj se lahko begunci tudi normalno stuširajo in gredo v čisto stranišče. Prav tako je ta hiša namenjena druženju beguncev in lokalcev, lokalcem so ponujene tudi pisarne, da v njih začnejo razvijati svojo poslovno priložnost, kot nekakšen poslovni inkubator. V Open space imajo tudi projekt oskrbe novorojenčkov. Mati dobi paket v vrednosti 75 evrov z vsemi osnovnimi potrebščinami za začetek novega življenja (milo za otroke, plenice, podloga, kengurujček, nekaj oblačil …). Trenutno bi takšen paket potrebovalo vsaj še med 300 in 400 dojenčkov. Skratka dogajanje izven begunskega centra je zelo pestro in begunci lahko začnejo z integracijo," še pove Poglajen.  

sergeja.hadner@zurnal24.si