Na osrednji proslavi v Kninu so premiera Zorana Milanovića izžvižgali, medtem ko so generala Anteja Gotovino, ki je poveljeval operaciji, pričakali s stoječimi ovacijami in navdušenjem. V Srbiji medtem žalujejo.

Zbrani na slovesnosti so danes z glasnimi ovacijami nagradili tudi generala Mladena Markača in Ivana Čermaka, ki jih je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije oprostilo vseh obtožb za vojne zločine, storjene med Nevihto. Medtem so govor Milanovića pospremili z vzkliki: "Ne dovolite mu govoriti!" in "Ti ne ljubiš Hrvaške!", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Milanović, ki se ni pustil zmotiti, je v govoru sicer dejal, da nobena država EU ni prestala tega, kar je prestala Hrvaška, a to Hrvaško dela drugačno in boljšo. Poudaril je tudi, da je iz Knina po vojni odšlo veliko ljudi, ki pa se sedaj vračajo, da bi tu živeli. Tega ni moč najti nikjer drugje v regiji, njegove besede povzema srbska tiskovna agencija Tanjug.

"Niti v Bosni, niti v Srbiji, niti na Kosovu se tisti, ki so odšli, ne vračajo," je dejal Milanović. Na Hrvaškem pa se, ker imajo zagotovilo, da je to "država običajnih, normalnih, poštenih ljudi, ki želijo zgolj živeti od svojega dela". Hrvaški premier je zatrdil še, da Hrvaška ni utemeljena na zločinskem dejanju, temveč je država, branjena v skladu z vojnim pravom, "z veliko srca, malo orožja, malo streliva, a z veliko znanja".

Predsednik čestital Gotovini

Na nič kaj boljši odziv kot Milanovićev ni naletel govor hrvaškega predsednika Ive Josipovića. Josipović je dejal, da je bila Nevihta "vrhunsko izvedena", zaradi česar je posebej čestital Gotovini. Ob tem pa je pozval k spravi s tistimi, ki so bili na drugi strani.

"Danes smo ponosni na uspeh v vojni, a najbolj cenimo mir, in prepričan sem, da je tudi vam, braniteljem, to najpomembnejše," je poudaril Josipović ter izrazil prepričanje, da Hrvaška zmaguje tudi v miru. Pri tem je izpostavil, da je treba "ponuditi roko tistim, ki so bili na drugi strani".

Josipović je dejal, da je treba spoznati, da so Hrvaško ljubili in jo ljubijo tudi pripadniki manjšin, treba je spoznati, da je to država, odprta za vse svoje državljane, in mora takšna tudi ostati. "Takšna bo ostala, ker je demokratična, ker je evropska," je dejal Josipović.

Darovali mašo za žrtve

Medtem ko hrvaška slavi, Srbija žaluje. V beograjski cerkvi sv. Marka so danes darovali mašo zadušnico za žrtve Nevihte, ki so se je udeležili številni politiki in sorodniki žrtev. Prvi podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić je po maši za medije ocenil, da je danes žalosten dan za celotno Srbijo in vse Srbe, ne glede na to, kje živijo. Srbija po njegovih besedah ne bo pozabila največjega etničnega čiščenja po drugi svetovni vojni. Spomnil je še, da vojni zločini nikoli ne zastarajo.

Predsednik Demokratske stranke Srbije Vojislav Koštunica pa je v pisni izjavi sporočil, da bi bila Srbija, če bi izvedla Nevihto nad hrvaškim narodom, danes ožigosana kot narod ubijalcev, medtem ko Hrvaška slavi "največji vojni zločin, zagrešen v Evropi po drugi svetovni vojni". Hrvaška po njegovih besedah niti danes ne zna razlikovati med drobim in slabim in nima poguma, da bi priznala zločin in se poklonila njegovim žrtvam.

Sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov

Z operacijo Nevihta, ki se je začela 4. avgusta 1995, si je Hrvaška v samo 84 urah povrnila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki. Že 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin, ki je bil od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi.

V operaciji Nevihta je sodelovalo približno 200.000 hrvaških vojakov. Bila je tudi uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini.

A po drugi strani je zaradi odhoda srbskega prebivalstva na operacijo padla temna senca vojnih zločinov. Zaradi nje sta bila na haaškem sodišču najprej na dolgoletne kazni obsojena tudi glavna generala v operaciji, Gotovina in Markač. Prvi je dobil 24 let zapora, drugi pa 18 let. Toda prizivni senat je oba generala novembra lani oprostil, kar je v Srbiji izzvalo proteste in okrepilo občutek, da so za vojno in zločine na območju nekdanje Jugoslavije krivi le Srbi.

Po srbskih statistikah naj bi bilo sicer med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, skupno pa med vojno preko 400.000. Doslej se jih je vrnil le manjši del.