Ante Gotovina je med včerajšnjim obiskom v Zadru, kjer ga je pričakala množica več kot osem tisoč ljudi, imel običajen angažiran in čustveno nabit govor. V pogovoru za hrvaško televizijo HTV pa je v razočaranje mnogih privržencev in strankarskih veljakov zatrdil, da se s politiko ne namerava ukvarjati.

Množiva v Zadru

"Zadar moj, dragi moji prijatelji," je po navedbah hrvaških medijev dejal ob prihodu v obalno mesto. "V čast in zadovoljstvo mi je, da sem po dvanajstih letih tukaj. Zadar je moje mesto, naše mesto, mesto tisočletne bogate zgodovine, arhitekture, umetnosti ...," je začel in nadaljeval v čustvenem tonu: "Zadar je hrvaško mesto, ki mu od nekdaj pripadam z vsem svojim življenjem. Med njegovo burno zgodovino je bil Zadar najmočnejši, ko je bilo najtežje. Predanost skupnemu cilju, enotnost in odločenost vseh njegovih prebivalcev so bili odločilni. Leta 1991 sta bila naš Zadar in naša Hrvaška napadeni od veliko močnejšega in bolje opremljenega nasprotnika."

Politiko odklanja

"Ne grem v politiko. To ni moja izbira," pa je na kratko odgovoril na vprašanje novinarke Dnevnika HTV, ali se namerava aktivno vključiti v politiko. Takšen odgovor je po poročanju hrvaških medijev gotovo razočaral mnoge Hrvate, ki so ga že videli kot bodočega predsednika države ali strankarske voditelje, ki so upali, da ga bodo privabili v svojo stranko.

Foto: Pixell Ante Gotovina v Zadru

Predsednik opozicijske HDZ Tomislav Karamenko je v pogovoru za Radio Zadar dejal, da je Gotovino doživel kot "nadstrankarsko osebo", a ob tem dodal, da upa, da bo Gotovina, v primeru, če se bo kdaj politično angažiral, zastopal politiko njihove stranke.

Med svojimi vrtami bi ga menda radi videli tudi v vladajoči SDP. Hrvaški premier se je precej potrudil zanj, najprej ko je po njega na Nizozemsko poslal vladno letalo, nato pa ga je tudi osebno pričakal v Zagrebu.

"Sem na oddihu, uživam"

Medtem ko Gotovina pravi, da v politiko ne bo šel, se glede tega, kaj namerava početi v prihodnosti, ni izjasnil. Za to, pravi, ima še dovolj časa. Trenutno je na oddihu, za katerega pravi, da si ga je zaslužil. Kot je povedal, je na dolgo čakal, da je prišel domov med svoje. O letih, ki jih je preživel v haaškem priporu pa je dejal, da je to bila njegova pot. "Nisem imel druge izbire. A prišel sem na cilj. To je naša skupna zmaga. Vsa ta leta me je pokonci držala vera, vera v zmago."