“To je strel na državo,” se je slišalo iz ust bosanskohercegovskih oblasti, ko je pred tedni simpatizer islamskih skrajnežev Enes Omeragić ubil dva vojaka v Rajlovcu. Kot strel na državo so označili tudi teroristični napad avtomobila bombe na policijsko postajo v Bugojnu leta 2010, ko je eden izmed policistov umrl, danes opozarja Slobodna Dalmacija.

Strel na državo je bil je bil tudi napad Mevlida Jaraševića na ameriško veleposlaništvo v Sarajevu leta 2011. Od strela do strela ta država, razen obsodbe terorističnih dejanj na deklarativni ravni, skoraj nič ne stori, da bi preprečila širjenje radikalnega gibanja na svojih tleh. Še več, opozarjajo hrvaški mediji, tako kot se veča število strelov na državo, tako se povečuje tudi število vahabitske ideologije.

Na poligonu nekdanje JLA

O zadnjem terorističnem dejanju na tleh BiH so hrvaški novinarji prišli do zaskrbljujočih podatkov; na območju okrog 100 kilometrov vzdolž hrvaške meje deluje kar 35 komun vahabitov, ki jih varnostni organi sicer “spremljajo”, a za njihovo zajezitev ne storijo nič več od tega.

Ena izmed teh komun še posebej skrbi, pišejo hrvaški mediji. Gre za kamp z orožjem na poligonu nekdanje skupne jugoslovanske vojske na območju Gornjega Vakufa v vasi Brzićani. Šef kampa je Arif Čagalj. V tej skupnosti, nekdanji srbski vasi, katere stavbe naj bi popolnoma odkupili salafisti, že več let, opozarja Slobodna Dalmacija, se različnih bojnih veščin podučuje okrog 80 do 120 pripadnikov radikalnega islamizma.

Priča dogajanju v omenjeni vasi je novinarjem Slobodne Dalmacije povedal, da oblasti zoper takšna dejanja ne storijo nič. “Tu ni nobene države, ne policije, tu ne deluje ničesar. Seveda smo dogajanje prijavljali. Neštetokrat! Obračali smo se na lokalne in državne instance, vse varnostne službe vedo, da je tu kamp za usposabljanje, a storijo ničesar.” Moški je še povedal, da se ljudje z območja bojijo za svoja življenja, oblasti pa ne storijo nič.

Glede na evidence bosanskohercegovskih varnostnih služb se trenutno v Siriji v vrstah Islamske države bojuje 144 moških in žensk državljanov BiH. Kot piše Slobodna Dalmacija, jih je gotovo še več in da ima natančnejše številke gotovo vodja omenjenega kampa. Vendar policija do teh podatkov zagotovo ne bo prišla, saj mora svoj prihod v ta kamp najaviti dan prej. Kot sklenejo novinarji Slobodne Dalmacije, so pridobili še več takšnih in podobnih podatkov relevantnih virov, ki dokazujejo in opozarjajo, da v bosanskem kotlu zopet vre. 

dezurni@zurnal24.si