Vseskozi je bilo mišljeno, da bo ukrep - centralna banka je septembra 2011 postavila zgornjo mejo tečaja franka pri 1,20 evra, da bi v času močne krepitve franka in visoke negotovosti na finančnih trgih zaščitila švicarsko gospodarstvo - začasen.

Dosegli so točko

"Če ekonomski cilj ni več upravičen ali vzdržen, moramo vajo prekiniti. Dosegli smo to točko," je  v intervjujih dejal Jordan.

Centralna banka je ugotovila, da bi, če bi nadaljevala tovrstno politiko, tvegala, da bi na dolgi rok izgubila nadzor nad svojo monetarno politiko.

Jordan je povedal, da so se zavedali, da lahko ima odločitev močan vpliv na trge. Ti bi se sedaj morali postopoma stabilizirati, lahko pa to traja nekaj časa, je priznal.

Na vprašanje, ali bi lahko švicarska centralna banka znova uvedla omejitev, če se trgi ne bodo umirili, je odgovoril, da bo centralna banka, če se bo pokazala jasna potreba po tem, "aktivna na valutnih trgih".

Dobili so še nekaj časa

Odločitve o odpravi omejitve niso napovedali, da bi se izognili špekulacijam, je dejal. V centralni banki so bili po njegovih besedah glede odprave omejitve enotni, saj so ocenjevali, da je švicarsko gospodarstvo v precej boljšem položaju, kot je bilo ob uvedbi ukrepa leta 2011. "Švicarskemu gospodarstvu smo dali čas, da se prilagodi novim razmeram. Obdobje treh let ni zanemarljivo," je dejal Jordan.

Priznal je, da je z odpravo ukrepa položaj v švicarskem gospodarstvu težji in da se mnoga švicarska podjetja soočajo z novimi izzivi, da pa centralna banka s svojo monetarno politiko "ne more izpolniti vseh želja" in "ni vsemogočna". Kritiko odločitve razume, je pa centralna banka prepričana, da je ravnala prav.

Odločitev švicarske centralne banke, ki je omejitev tečaja odpravila v četrtek, je pretresla trge, tečaj franka glede na evro je poskočil za skoraj 30 odstotkov in začasno presegel vrednost skupne evropske valute. Nato se je ustalil na približno enaki ravni z evrom, kar je še vedno 15 odstotkov nad sredinim tečajem. Švicarski borzni indeks SMI je v četrtek izgubil več kot osem odstotkov, v petek še dodatnih skoraj šest odstotkov.

Jeza po vsej Evropi

Odločitev je razburila potrošnike po Evropi, ki so se odločili za posojila v frankih, saj bodo plačevali precej višje obroke posojil. Precej kreditojemalcev je posojila v frankih najemalo na Poljskem, Madžarskem in Hrvaškem. Hrvaški minister za finance je po sestanku z bankirji dejal, da so bankirji pripravljeni pomagati pri iskanju rešitve za posojilojemalce.

Čeprav se delež posojil v frankih v Sloveniji zmanjšuje, so razočarani tudi mnogi slovenski potrošniki. Zveza potrošnikov Slovenije je državo pozvala, naj potrošnike zaščiti pred gibanjem valutnih tečajev. Na gospodarskem ministrstvu so svetovali, naj ti kreditojemalci poskusijo kreditne pogodbe v frankih nadomestiti s pogodbami v evrih. V bankah v Sloveniji so dejali, da se morajo kreditojemalci sami odločiti, ali (še) želijo prevzemati tveganja sprememb menjalnih tečajev in referenčne obrestne mere.

Po podatkih Banke Slovenije se je obseg posojil gospodinjstvom v švicarskih frankih v Sloveniji v zadnjih letih zniževal. Konec novembra lani so imela slovenska gospodinjstva v frankih za skoraj 794 milijonov evrov posojil, od tega je bilo za 743 milijonov evrov stanovanjskih posojil. Obseg posojil gospodinjstvom v frankih je bil v Sloveniji najvišji konec leta 2008 in v začetku leta 2009, ko je presegal 1,4 milijarde evrov.