Libija je s prvimi svobodnimi volitvami letos naredila velik korak k demokraciji, a so politične razmere leto dni po smrti dolgoletnega diktatorja Moamerja Gadafija še vedno negotove.

V Libiji ni varnosti, vse več je ekstremizma, pri oblikovanju državnih institucij pa so zamude.

Ob današnji obletnici Gadafijeve smrti v Libiji niso predvidene žalne slovesnosti. Bodo pa veljali močno poostreni varnostni ukrepi, s katerimi naj bi preprečili morebitne napade Gadafijevih privržencev. Oblasti so na to še posebej pozorne po izbruhu nasilja v nekdanji trdnjavi Gadafijevih privržencev Bani Valid pred nekaj dnevi.

42-letna Gadafijeva vladavina je Libijo pustila brez institucij ter z zelo šibko vojsko in policijo. Najbolj zagrizeni Gadafijevi privrženci še vedno predstavljajo grožnjo, uradni Tripoli pa jim očita, da želijo uničiti demokratični proces.

Upornikom, ki so jih pred letom dni častili kot junake, priljubljenost upada, saj so Libijci jezni zaradi prevelike moči oboroženih skupin. Državljani si namreč želijo, da bi bila varnost v rokah poklicne vojske in policije.

Oblikovanje slednjih močno otežujejo milice, ki nekaznovano aretirajo in mučijo ljudi. Na številne s tem povezane kršitve človekovih pravic med drugim opozarjajo tudi organizacije za človekove pravice.

Ustavodajna skupščina je doslej skušala predvsem ohranjati krhek mir v državi in je nekoliko zanemarila svojo glavno nalogo, pripravo osnutka glavne ustave. Je pa ta teden za premiera imenovala Alija Zejdana, pred katerim je težka naloga oblikovanja vlade. Za prvo nalogo si je novi premier zadal spravo med prebivalci Libije.

Si je pa po padcu režima medtem že opomogla naftna industrija. Proizvodnja nafte je že dosegla raven pred padcem Gadafijevega režima.