V intervjuju za Guardian je pojasnil, da se je moral soočiti z vrsto strahov, pri čemer sta mu pomagala dva psihiatra. In to pot je označil za težjo kot sam skok.

Pravi, da se je bal vesoljske obleke, počutil se je ujetega, vsak dan so dodajali dodatno težo: "Počutil sem se utesnjenega, če sem moral v obleki preživeti več kot eno uro." Nelagodno se je počutil že ob samem vonju, tesnoba se je običajno začela že dan prej, ni mogel spati, vse se je podiralo. Pomislili so že, da zaradi njegovih težav skoka ne bodo mogli izvesti.

"Klavstrofobija ni edina slabost, ki sem jo imel. To ni bila moja krivda, imel sem pač v glavi. Hotel sem narediti vse, da bi si povrnil zaupanje svoje ekipe. Po petih dneh je začelo delovati, po dveh tednih so bili vsi pozitivni in vedel sem, da sem pripravljen," je pojasnil Felix.

V intervjuju je še povedal, da njegov največji strah ni bil, da bi umrl, temveč da ne bi prebil zvočnega zidu. Upa, da bo z njegovo zgodbo strah postal "kul".