EU ostro nasprotuje enostranskim spremembam statusa quo glede Tajvana, še posebej z uporabo sile, je v današnji razpravi o odnosih s Kitajsko v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med evroposlanci se je medtem razvnela polemika glede nedavnih izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona o Tajvanu.

Dvorana v Strasbourgu, kjer poteka aprilsko plenarno zasedanje parlament, je bila nabito polna, kar kaže na to, za kako pomembno temo gre. 

Izhodiščna točka za določitev evropskega pristopa do Kitajske je po besedah predsednice komisije jasna opredelitev tveganj in priložnosti, ki jih prinašajo odnosi s Kitajsko.

To med drugim pomeni priznanje, da je Kitajska v zadnjih letih zaostrila svojo strateško držo, je dejala. Pri tem je izpostavila kazanje vojaške moči v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, pa tudi vprašanje Tajvana.

Foto: EP predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen

"EU že dolgo zagovarja politiko 'ene Kitajske'. Ves čas pozivamo k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in ostro nasprotujemo kakršnimkoli enostranskim spremembam statusa quo, še posebej z uporabo sile," je poudarila von der Leyen.

Med tveganji, ki jih predstavlja kitajska politika, je izpostavila še zaostrovanje na področju trgovinske politike.

Evropski pristop do Kitajske mora biti po njenem mnenju prilagojen "našim zahtevam na področjih gospodarstva in nacionalne varnosti". Pristop mora biti takšen, da se bo lahko EU poenotila za njim in da ga bodo razumeli Evropa, svet, pa tudi Kitajska.

Zato je šla z Macronom v Peking

Zato sta skupaj s francoskim predsednikom Macronom v začetku meseca obiskala Peking, je pojasnila. Jasno komuniciranje je namreč ključno za zmanjšanje tveganj prek diplomacije.

Osrednji del strategije pa mora biti zmanjšanje tveganj na gospodarskem področju, je poudarila predsednica komisije. Pri tem je treba zagotoviti, da bosta evropsko gospodarstvo in industrija bolj odporna in konkurenčna.

Poleg tega mora biti EU bolj odločna pri uporabi orodij za preprečevanje nepravičnih trgovinskih praks, razviti pa mora tudi dodatna orodja za določene kritične sektorje. Zadnje ključno načelo za zmanjšanje gospodarskih tveganj pa je sodelovanje s partnerji, je dodala von der Leyen.

Macron uničil enotnost EU?

V razpravi po nagovoru predsednice komisije se je med evroposlanci razvnela polemika glede nedavnih izjav Macrona, ki je po obisku na Kitajskem dejal, da bi morala Evropa zmanjšati odvisnost od ZDA in se ne bi smela vplesti v konflikt glede Tajvana.

Med najbolj kritičnimi je bil vodja največje politične skupine v parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Macronu je očital, da je s svojimi izjavami škodoval evropski enotnosti.

Vodja politične skupine liberalcev (Renew) Stephane Sejourne je branil Macrona, čigar stranka je del Renew, in EPP očital, da so vlade iz njenih vrst v preteklosti okrepile odvisnost od Kitajske.

Da kritizira vse evropske voditelje po vrsti, ne pa tudi voditeljev skrajne desnice, pa je Webru očitala vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez. Zavzela se je za okrepitev strateške avtonomije EU.

Do Macrona sta bila sicer kritična tudi predstavnik skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Marco Zanni, ki se je zavzel za sodelovanje z zahodnimi zavezniki, in francoska evroposlanka Manon Aubry iz vrst Levice.

Evroposlanec Philippe Lamberts je v imenu Zelenih izrekel podporo predsednici komisije pri njenem cilju, da bi Evropa postala spoštovanja vreden geopolitični akter. Geert Bourgeois iz vrst Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa je pozval k enotnosti v politiki do Kitajske.

dezurni@styria-media.si