Napad Rusije na Ukrajino, napetosti v Južnokitajskem morju, vojna v Gazi in vse več vojaških spopadov v Afriki so močni znaki, da je relativnega miru v svetu konec. Kot ugotavlja hrvaški portal Index, se večina držav zadnja leta pospešeno oborožuje, predvsem tiste evropske države, ki desetletja niso dovolj vlagale v svojo vojsko. Med državami, ki so začele obnavljati svoj vojaški arzenal, je tudi Hrvaška.

Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobil Jutarnji list, se Hrvaška z ZDA že dve leti pogaja o nakupu novega sistema HIMARS (visokomobilni artilerijski raketni sistem), nabava pa naj bi bila končana v štirih letih.

Sistem HIMARS imajo v Evropi le še Poljska, Ukrajina in Romunija, nakup pa načrtujejo tudi Italija, Latvija in Estonija.

Madžarska pospešeno vlaga v vojsko

Evropske države so se začele intenzivno oboroževati že po okupaciji Krima. Podatki Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave kažejo, da so nekatere države od leta 2015 podvojile vojaške izdatke, dve pa sta izdatke celo potrojili. Leta 2023 je sosednja Madžarska več kot potrojila svoje vojaške izdatke v primerjavi z letom 2015 (po cenah in menjalnih tečajih iz leta 2022). Lani so znašali 3,88 milijarde dolarjev (po tečaju in cenah leta 2022), leta 2015 pa 1,15 milijarde dolarjev. To je največja rast v vsej Evropi, če izvzamemo Ukrajino.

Litva je potrojila vojaške izdatke (zvišanje za 208,7 odstotka), Latvija pa jih je povišala za 161,8 odstotka. Za njimi je Poljska, ki je leta 2023 porabila 26,78 milijarde dolarjev (cene in tečaj iz leta 2022), leta 2015 pa 11,33 milijarde dolarjev.

Med desetimi državami, ki so najbolj povečale vojaške izdatke, je tudi Srbija, ki je leta 2023 za vojsko namenila 1,84 milijarde dolarjev, leta 2015 pa 0,9 milijarde dolarjev.

Slovenija je zabeležila 86,3-odstotno rast in je na 16. mestu v Evropi, tik za Finsko.

Hrvaška je zabeležila rahlo 31,2-odstotno rast in je na 32. mestu v Evropi. Na 35. mestu pa je Velika Britanija, ki je zabeležila le 18,6-odstotno rast.

dezurni@styria-media.si