Bruselj naj bi v torek predlagal vzpostavitev mehanizma za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi. V okviru mehanizma, ki bi se sprožil, ko bi bilo treba, bi vzpostavili dinamično omejitev cen za transakcije na TTF. To bi glede na predlog komisije, ki ga je pridobila STA, preprečilo ekstremno nihanje cen, pa tudi špekulacije, ki lahko državam članicam otežijo zagotavljanje plina.

Mehanizem bo v veljavi, dokler ne bo pripravljen dodaten indeks za določanje cen plina v pogodbah, ki bo temeljil na trgovanju z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Ta indeks, katerega pripravo predlaga komisija, bo bolj natančna osnova za transakcije z LNG. Bruselj si bo prizadeval, da bi bil v veljavi pred naslednjo sezono polnjenja skladišč v začetku prihodnjega leta.

Uvedba cenovne kapice kot zaščita za podjetja

Določanje cen plina namreč trenutno v veliki večini temelji na indeksu, ki je vezan na TTF. Ta nič več ne odraža realne slike na trgu. Evropska komisija naj bi glede na osnutek predlagala tudi uvedbo začasne cenovne kapice za trgovanje znotraj trgovalnega dne, s čimer bi preprečili prekomerno nihanje cen na trgu s terminskimi pogodbami. To bo energetska podjetja zaščitilo pred dnevnimi dvigi cen in jim olajšalo pridobitev energije na srednji rok.

Zaradi nihanja cen na trgu s terminskimi pogodbami imajo številna podjetja težave tudi z zagotavljanjem likvidnosti, saj morajo dobaviteljem za izpeljavo terminskih pogodb v času nihanja cen zagotavljati likvidnostna sredstva.

Zato naj bi komisija sprejela dve delegirani uredbi. Z eno bi za nefinančna podjetja prag, nad katerim je potrebno zagotavljanje jamstev za izpeljavo terminskih pogodb, dvignila na štiri milijarde evrov. Z drugo pa bi razširila nabor sredstev, ki jih je mogoče uporabiti kot jamstva.

Bruselj namerava obenem dopolniti začasni okvir, ki velja na področju državnih pomoči. Državam članicam bi tako omogočili več možnosti za podporo podjetjem pri soočanju z likvidnostnimi težavami.

Kumer: Uredbo bi lahko potrdili najpozneje v začetku novembra

Za ukrepe na področju zagotavljanja likvidnosti se je sicer močno zavzemala tudi Slovenija, ki si prizadeva za vzpostavitev t. i. varovalk, ki bi preprečile nihanje cen. Teh ni v trenutnem osnutku predloga.

Stališče Slovenije je, da naj bo mehanizem, ki bo zamejeval ceno na vozlišču TTF, dinamične narave, zgornja meja pa naj bo dovolj visoka, da bo pregnala špekulante in preprečevala velika nihanja, je v izjavi za medije v Ljubljani povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Ta pričakuje, da bodo članice EU novo uredbo potrdile najpozneje v začetku novembra in s tem zamejile ceno vsega zemeljskega plina, ne le tistega iz Rusije. Ta zadnja opcija sicer po njegovem mnenju ni več realna.

Kumer je omenil še, da je varčevanje s plinom v zadnjih mesecih privedlo do uskladitve ponudbe in povpraševanja ter nižjih veleprodajnih cen. Slovenija si zato nikakor ne želi, da bi omejevanje cen zdaj dajalo napačne signale in negativno vplivalo na varčevanje. Želi si namreč, da bi se cene na borzah zniževale po naravni poti, kar bi se potem poznalo tudi pri maloprodajnih cenah.

Prihajajo ukrepi glede odpornosti kritične infrastrukture

Komisija bo v torek predlagala tudi ukrepe na področju skupnega naročanja plina. Med temi je glede na osnutek obvezno sodelovanje pri zbiranju povpraševanja po plinu na ravni EU do 15 odstotkov zmogljivosti skladišč držav članic.

Novi predlogi za soočanje z energetsko draginjo pa bodo po napovedih vključevali še ukrepe na področju solidarnosti med državami članicami. Predlog naj bi določal standardna pravila, v skladu s katerimi bi države članice prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma.

Poleg tega bo komisija v torek predvidoma predstavila še ukrepe za večjo podporo EU pri krepitvi odpornosti kritične infrastrukture, potem ko sta bila plinovoda Severni tok nedavno tarča eksplozij.

dezurni@styria-media.si