Evropski poslanci bodo med drugim v sredo razpravljali o pripravah na vrh EU, ki bo 10. in 11. decembra. V okviru te razprave bodo po pričakovanjih spregovorili tudi o blokadi Madžarske in Poljske pri sprejemanju svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo, za katero sta se odločili zaradi pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Slovenski premier Janez Janša se je v torek v pismu evropskim voditeljem zavzel za vrnitev k dogovoru o svežnju z julijskega vrha EU, ko spoštovanje vladavine prava ni bilo pogoj. Na četrtkovem zasedanju voditeljev članic EU pa je izrazil pripravljenost ponuditi konkretne ideje za kompromis, ki bi pripeljal do potrditve večletnega proračuna in sklada za okrevanje.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po zasedanju povedala, da je Janša pozval vse voditelje k prizadevanjem za kompromis, kar je tudi v interesu nemškega predsedstva.

Slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D/SD) je na petkovem pogovoru z novinarji pred plenarnim zasedanjem povedala, da so predsedniki političnih skupin v parlamentu jasno potrdili, da še vedno velja dogovor o vzpostavitvi instrumenta o vladavini prava, ki sta ga dosegla parlament in Svet EU.

Tudi Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) je izpostavil, da se je možno pogovarjati samo še o kompromisu, ki sta ga dosegla parlament in svet. Ta predlog je zelo dober tudi po mnenju nemškega predsedstva Svetu EU, je dejal. Pojasnil je, da je predlog v zadnji obravnavi in da ni več možno odpirati novih kompromisov, saj za to ni podlage v lizbonski pogodbi.

Milan Brglez (S&D/SD) je pojasnil je, da je na koncu, karkoli že bo izplen tega zakonodajnega postopka, sodno varstvo vedno možno.

Ljudmila Novak iz vrst EPP pa je poudarila, da je bil okvir sklenjen. "Parlament je izpogajal, kar je izpogajal. In verjetno ni verodostojno, da bo zdaj trma dveh voditeljev oziroma držav tista, ki bo zmagala. S tem se poslanci najbrž ne bomo strinjali," je poudarila.

Romana Tomc (SDS), ki prav tako prihaja iz EPP, je medtem zagotovila, da ti okvirji ne bodo prekoračeni. Premierjevo pismo se po njenih besedah ne vmešava v odločitve parlamenta in ne skuša vplivati, da bi parlament odločil drugače, kot je.

O krepitvi medijske svobode

Evroposlanci bodo prihodnji teden na plenarnem zasedanju, na katerem bodo večinoma sodelovali na daljavo, razpravljali tudi o medijih. V ponedeljek bo na dnevnem redu razprava o krepitvi medijske svobode.

V sredo pa bodo s predstavniki Sveta EU in Evropske komisije razpravljali še o očitkih Madžarski glede vmešavanja v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji. Ustno vprašanje z zahtevo po razpravi o tem je februarja letos skupaj s kolegi iz S&D vložila Fajonova. Razpravo bi morali opraviti že marca, a je zaradi pandemije niso.

Vprašanje se nanaša na poročanje slovenskega spletnega portala necenzurirano.si, da je madžarski politični vrh v zadnjih letih prek ene od slovenskih bank in pomagačev v Sloveniji vodil obsežno mednarodno politično-obveščevalno-medijsko operacijo v Severni Makedoniji. Njen cilj je po navedbah portala rušenje tamkajšnje vlade in dogovora, ki bi to državo pripeljal v zvezo Nato.

V uredništvu necenzurirano.si so pridobili dokumente, podatke in informacije iz več držav, ki dokazujejo, da so najmanj tri podjetja, tesno povezana z madžarsko vladajočo stranko Fidesz, v eni od faz operacije od avgusta 2018 v Slovenijo skupaj nakazala najmanj štiri milijone evrov. Od tega je 1,5 milijona evrov nakazil iz madžarskih virov ostalo v Sloveniji, na računih medijskih podjetij NovaTV24.si in Nova hiša iz kroga SDS, preostalih 2,5 milijona evrov pa je šlo v Severno Makedonijo, navaja portal.

Poslance zanima, kako lahko komisija zagotovi, da se države članice ne vmešavajo v demokratične procese v drugih članicah ter kandidatkah za članstvo ter kako lahko prepreči podobno vmešavanje v prihodnje.

Komisijo tudi sprašujejo, ali je že oziroma namerava vprašati delegacijo EU v Skopju oziroma predstavništvo komisije v Ljubljani, naj preiščeta navedbe portala ter ali bodo izsledki javno objavljeni.

Evroposlanka iz vrst S&D je v petek poudarila, da sta razpravi o svobodi medijev ter madžarskem vmešavanju v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji pomembni. V času pandemije covida-19 so se po njenih besedah povečala tveganja za svobodo medijev. "Naslednje desetletje bo ključno za svobodo medijev," je poudarila.

Zanimivo razpravo o teh temah na plenarnem zasedanju pričakuje tudi njen strankarski kolega Brglez. "Povezava med medijsko svobodo in vladavino prava se mi zdi ena ključnih zadev," je povedal.

Tomčeva pa je bila kritična, da se o domnevnem madžarskem vmešavanju v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji, do katerega naj bi prišlo leta 2018, razpravlja v času pandemije, ko je ogroženo zdravje ljudi. Poleg tega bo ta razprava potekala na podlagi poročanja portala, ki skriva svoje lastništvo, je poudarila.

Evroposlanci bodo ta teden razpravljali in glasovali tudi o več temah s področja pravic potrošnikov, med drugim o skupnih tožbah potrošnikov na ravni EU. Potrjevali bodo tudi novo industrijsko strategijo za Evropo. Razpravljali pa bodo tudi o pravici do splava na Poljskem.