Slovenija po oceni sodišča EU ni izpolnila obveznosti iz direktiv s področja neživljenjskega zavarovanja, ni pa kršila pravil o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev.

Nesorazmerna državna intervencija

Slovenski zakon od zavarovalnic zahteva, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor. Ta lahko, če ima pomisleke, denimo o dvigu premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje preišče. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko organ odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavarovalnice.

Po mnenju Evropske komisije pravilo o obveščanju pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami o neživljenjskem zavarovanju.
Sodišče je zato presodilo, da Slovenija ni izpolnila določil direktiv, ki zahtevajo, da članice Unije ne sprejmejo zakonskih določb, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje nadzornega organa o zavarovalnih pogojih, o cenikih in obrazcih ter drugih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju. Prav tako ni izpolnila določb, da članice ne smejo ohraniti ali uvesti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen ter posebnih določb.

Komisija je Sloveniji očitala tudi, da tujim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in omejuje izbiro potrošnikom.

Posega v svobodo opravljanja storitev ni

Nekatere določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po navedbah komisije niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz pogodbe EU in direktiv o neživljenjskem zavarovanju. Ta zakon namreč od tujih zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih. Komisija je menila, da ta zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu z evropskimi pravili zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati storitve.

Sodišče je ugotovilo, da komisija v tožbi ni navedla nobenega elementa, ki bi ta očitek utemeljevali, zato je ta očitek zavrglo kot nedopusten.

Na ministrstvu za zdravje so takšno odločitev sodišča pričakovali in v predlogu zdravstvene reforme predvideli ustrezne rešitve.