To je vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel dejal po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU. "Začasni politični sporazum" bo vseboval okvir za napredek pri političnem dialogu, svobodni trgovini in vizumski liberalizaciji ter sodelovanju na področju izobraževanja, je pojasnil minister Rupel, ki je vodil zasedanje.

"Bila je zelo ognjevita in na nekaterih točkah celo trda razprava, vendar smo na koncu ohranili enotnost, izpričali enotnost do odnosa do Srbije, demonstrirali voljo EU, da sodeluje s Srbijo kot prihodnjo članico EU," je razložil.

"Nismo pozabili vseh pogojev, ki so znani - ti so železni repertoar slehernega procesa vključevanja v EU," je še zatrdil Rupel. A "v tem trenutku je še posebno pomembno dati pozitiven signal našim prijateljem v Srbiji," je povedal.

"EU dejansko želi, iskreno želi in si zelo prizadeva da bi okrepila stike s Srbijo, čez nekaj minut sledi trojka, na njej bomo govorili o prihodnosti današnjih odnosov," je povedal minister Rupel.

Sprejeli smo besedilo, "skrbno ga preberite", je pozval Rupel. "To je zelo zanimiv in pozitiven tekst, ki odpira vrata, Srbiji odpira vrata v EU," je poudaril. "To je konkretna ponudba, ni deklaracija," je še pojasnil.

Pričakovati je, da bodo kosovski voditelji neodvisnost pokrajine razglasili februarja ali marca.  © AFP

Rusija z akcijskim načrtom za primer razglasitve neodvisnosti Kosova
Posebni ruski odposlanec za Balkan Aleksander Bozan-Harčenko je pojasnil, da v primeru razglasitve neodvisnosti predvidevajo tesno koordinacijo Moskve z Beogradom.

Bozan-Harčenko je še pojasnil, da si Moskva sicer prizadeva za nadaljnje pogovore med Srbi in kosovskimi Albanci, vendar pa možnosti za take pogovore vedno bolj upadajo, saj se kosovski voditelji pripravljajo na razglasitev neodvisnosti pokrajine.

Na srečanju z ruskimi poslanci je še povedal, da so na zunanjem ministrstvu izdelali akcijski načrt za primer, če Kosovo razglasi neodvisnost in jo ZDA in članice EU priznajo. Podrobnosti ni želel razkriti, je pa povedal, da načrt v tem primeru predvideva tesno koordinacijo Moskve z Beogradom.

Pričakovati je, da bodo kosovski voditelji neodvisnost pokrajine razglasili februarja ali marca. Tako potezo podpirajo tako ZDA kot tudi članice EU, vključno s Francijo in Veliko Britanijo. Kot je znano, pa temu ostro nasprotujeta Srbija in njena zaveznica Rusija. Kosovo, ki je za zdaj še vedno del Srbije, je trenutno pod nadzorom Združenih narodov in Nata, potem ko so Natove sile z bombardiranjem leta 1999 prekinile srbsko zatiranje albanske etnične manjšine.