“Ne glede na to, kdo bo zmagal na grških volitvah, bo Grčija najverjetneje ostala v evroobmočju,” ocenjuje Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov. Pogodba namreč ne omogoča, da bi kako državo vrgli ven, sami pa si sodeč po anketah tega ne želijo, saj kar 80 odstotkov Grkov želi ohraniti evro.

Se bodo odrekli pomoči?

V nedeljo bodo v Grčiji že druge volitve v dobrem mesecu. Po volitvah, ki so bile 6. maja, jim namreč ni uspelo sestaviti vlade. Zdaj se zmaga po javnomnenjskih raziskavah obeta radikalni levičarski stranki Siriza, ki jo vodi Aleksis Cipras. Ta ostro nasprotuje varčevalnim ukrepom, ti pa so pogoj za pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada.

Če bi pomoč ustavili in ne bi uvedli drahme, Grčija ne bi imela dovolj denarja za proračunske izdatke, najverjetneje pa bi bile najbolj na udaru plače javnih uslužbencev in pokojnine, saj Grčija ne more sama tiskati 
denarja.

Imetniki grških obveznic so se z izgubami že sprijaznili. Kot je povedal Blaž Hribar, vodja analiz v NLB Skladih, so že ob zamenjavi obveznic sprejeli 70-odstotno izgubo. Tudi nove desetletne obveznice pa kotirajo z zahtevanim donosom okrog 28 odstotkov, kar odraža oceno vlagateljev, da zelo verjetno ne bodo poplačane.