“Morebitna odobritev SmartStax koruze pomeni predvsem, da Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska komisija (EK) ne skrbita v prvi vrsti za zdravje državljanov EU, saj popuščata pritisku ZDA, ki uveljavjajo voljo svojih multinacionalk,” je prepričana Anamarija Slabe, inženirka kmetijstva z Inštituta za trajnostni razvoj. Evropska komisija utegne namreč ameriškemu proizvajalcu Monsanto dovoliti uvoz te gensko spremenjene koruze na trg EU.

Slovenija proti

“V Bruslju je že dvakrat potekalo glasovanje glede tega in Slovenija je bila obakrat proti,” pojasnjuje minister za kmetijstvo Dejan Židan. Ker ni bilo večine za ali proti, je odločitev v pristojnosti EK, njej pa svetuje EFSA, ki bo uvoz podprla, kar čudi tudi ministra Židana.

SmartStax koruze, ki jo bo Monsanto morda lahko uvažal, sicer še vedno ne bo dovoljeno gojiti v EU, poudarja minister Židan. Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije meni, da morebitno novo dovoljenje Monsanto ne bo spremenilo slike prisotnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) v EU. V EU je namreč že zdaj dovoljeno gojenje ene vrste gensko spremenjene koruze MON810, a po besedah ministra Židana se ta pri nas ne uporablja za krmo živine, saj večino koruzne krme pridelamo sami ali pa jo pripeljemo z Madžarske, kjer je prav tako prepovedana. “V sedmih državah je tudi gojenje MON810 prepovedano, gojijo jo le v Španiji, na Portugalskem, Češkem in Slovaškem. Površine pa so majhne,” pa pojasnjuje Slabetova.

Nekaj GSO je na krožnikih

Za uporabo v krmi ali prehrani pa je v EU in Sloveniji dovoljenih več GSO. Tako je kar 80 odstotkov soje v Evropi gensko spremenjene, ta se uporablja za krmo, meso teh živali pa na policah ni posebej označeno. Slabetova poudarja še, da živil z oznako “vsebuje GSO” (če vsebuje nad 0,9 odstotka GSO) tako rekoč ni v trgovinah; so pa živila z manj kot 0,9% GSO (npr. taka s sojinim lecitinom, koruznim škrobom in podobna).