Voditelji EU so se v Bruslju dogovorili za poziv k takojšnjemu odstopu dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in napovedali preučitev "vseh potrebnih možnosti" za zaščito civilistov v Libiji.

Strinjali so se, da bodo države članice preučile vse potrebne možnosti za zaščito civilistov v Libiji ob treh pogojih: ti so po njihovih besedah očitna potreba, ustrezna pravna podlaga, tj. resolucija Varnostnega sveta ZN, in podpora regije (Arabske lige ter Afriške unije).

"Polkovnik Gadafi se mora takoj odpovedati oblasti. Njegov režim je izgubil vso legitimnost in ni več sogovornik EU," so voditelji zapisali v izjavi. Poziv k odstopu tujega voditelja je izjemna poteza v zgodovini evropske zunanje politike. V primeru bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka se Unija na primer ni odločila za tak korak.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sicer ob prihodu izrazil podporo usmerjenim napadom na Gadafijeve sile kot skrajni ukrep, če bi te uporabile kemično orožje ali zračne napade nad civilisti. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes izrazila "temeljni skepticizem" glede perspektive vojaškega posredovanja v Libiji v tem trenutku. Temu odločno nasprotujejo tudi nekateri drugi voditelji.

Tudi poziv Sarkozyja k priznanju libijskega prehodnega narodnega sveta, ki združuje nasprotnike Gadafija, očitno ni dobil zadostne podpore. Voditelji so namreč v sprejeti izjavi zgolj zapisali, da "pozdravljajo in spodbujajo prehodni narodni svet s sedežem v Bengaziju", ter ga označili za "političnega sogovornika".

Kako zaustaviti Gadafija?
Razprava je potekala tudi o tem, kako bi lahko Gadafija tudi z drugimi ukrepi prisilili, naj preda oblast. Med možnimi dodatnimi sankcijami se omenja zamrznitev premoženja naftnim družbam, povezanim z režimom.