Novico je na svoji spletni strani sporočil baskovski časopis Gara, prišla pa je le slabe tri mesece po tem, ko je močno oslabljena organizacija napovedala konec oboroženih akcij. "Eta se je odločila, da razglasi trajno splošno premirje, ki ga bo lahko preverjala mednarodna skupnost," je zapisala organizacija, ki se že štiri desetletja bori za neodvisnost Baskije.
"Organizacijo kot je Eta moramo razumeti v smislu več frakcij. Tudi če kdorkoli od vrhovnih predstavnikov razglaša karkoli, je velika verjetnost, da se kdo od članov s tem ne strinja," nam je zatrdil obramboslovec Iztok Prezelj. "Oboroženemu boju se ponavadi odpove tisti del članstva, ki dobi službo, družino, otroke, skratka posamezniki, ki uvidijo, da so v 10 letih dosegli bore malo. Mlajši del članstva boj nadaljuje z vsemi sredstvi," dodaja.
Iztok PrezeljV razglasitve premirij ne verjamem več, saj smo jih v zgodovini videli že nešteto.
Poudarimo, da je španska vlada roko sprave že zavrnila, češ da roke ni iztegnila dovolj daleč. "Španska vlada premirja ne sprejema, kar je del politike nepogajanja s teroristi. Že sama ponudba premirja je krhka in predstavniki vlade to vedo," poudarja Prezelj.
Premirje napovedali že septembra 2010
Eta je britanskemu BBC-ju v začetku lanskega septembra poslala videoposnetek, v katerem je napovedala konec oboroženih akcij in obljubila, da si bo prizadevala za demokratičen način reševanja sporov. Takrat so izrazili željo, da bi spore reševali na miren način. Španska vlada je napoved premirja takrat označila kot "nezadostno", minister za notranje zadeve Alfredo Pérez Rubalcaba pa je dejal, da se mora Eta, da bi jo španska vlada začela jemati resno, za vedno odpovedati nasilju.
Eta in njeni vodilni predstavniki so že dvakrat razglasili premirje, ki so ga obakrat tudi prekinili, nazadnje leta 2006, ko je nekajmesečno premirje prekinil napad na madridskem letališču Barajas, kjer sta umrla dva človeka. Vlada pod vodstvom premierja Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera je tako ves čas vztrajala pri brezpogojni vdaji Ete.
Odgovorni za smrt več kot 850 ljudi
Baskovska separatistična organizacija, ki je v pol stoletja oboroženega boja za neodvisnost Baskije pobila že več kot 850 ljudi, je v zadnjem času močno oslabljena. Španska in francoska policija sta namreč v zadnjih mesecih aretirali več vidnih članov organizacije, poleg tega pa je vse več prebivalcev Baskije na severu Španije in jugozahodu Francije naklonjenih zakoniti politiki in ne stranki Batasuna, ki je politično krilo Ete.
"Stranka poleg tega noče biti osumljena sodelovanja s teroristi. V očeh ljudi želijo biti kredibilni, v političnem procesu pa želijo nastopati legitimno, saj jim le to v prihodnosti omogoča prevzem oblasti na regionalnem nivoju," izpostavi Prezelj. Batasuna namreč upa, da ji bo španska vlada znova dovolila delovanje in sodelovanje na volitvah, če bo dokazala, da se za baskovsko neodvisnost bori zgolj s političnimi sredstvi.