Francija bo s 1. januarjem uvedla davek na poslovanje globalnih internetnih in tehnoloških velikanov, s katerim naj bi letno v proračunu zbrali okoli 500 milijonov evrov, je danes sporočil francoski finančni minister Bruno Le Maire. Za tak korak so se v Parizu odločili, ker v EU za zdaj še ni soglasja o uvedbi tovrstnega davka na evropski ravni.
Francija bo tako z novim letom začela uveljavljati davek s kratico Gafa po začetnicah ameriških tehnoloških velikanov Google, Apple, Facebook in Amazon. "Francija ne bo čakala na dogovor na evropski ravni. Z novim letom bo davek veljal na celotnem območju države in bo v 2019 po naših ocenah prinesel okoli 500 milijonov evrov," je Le Maire po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal na novinarski konferenci z ruskim kolegom Maksimom Orečkinom.
Ob tem je povedal, da davka ne bodo obračunavali le od skupnih dohodkov tehnoloških podjetij, ampak tudi od oglaševalskih prihodkov, prihodkov posameznih spletnih platform in prihodkov od prodaje osebnih podatkov.
EU še ni dorekla kompromisa
V Parizu so takšno enostransko ukrepanje v minulih dneh napovedovali. Finančni ministri EU namreč še niso uspeli doseči dogovora o davku na digitalne storitve. V začetku decembra so se na zadnjem zasedanju dogovorili le, da bodo v prihodnjih mesecih poskušali oblikovati kompromis na podlagi nemško-francoskega predloga, ki sicer močno krči prvotno predlagani obseg tega davka in po mnenju nekaterih članic znatno slabi prvotno ambicijo.
Pokrival naj bi namreč samo prihodke od prodaje spletnega oglasnega prostora, ne pa tudi digitalnega posredništva ali prodaje podatkov na podlagi informacij uporabnikov. Tak davek naj ob tem ne bi veljal za platforme Amazon, Airbnb in Spotify.
Evropska komisija je sprva predlagala triodstotni davek za takšna podjetja z globalnim letnim prihodkom nad 750 milijonov evrov in z letnim prihodkom v EU nad 50 milijonov evrov, ki naj bi prinesel okoli pet milijard evrov na leto.
Očitajo jim izogibanje plačilu davkov
EU sicer podjetjem očita, da se s prijavo dobička v članicah z nizkimi davki, kot sta Luksemburg in Irska, in z drugimi načini izkoriščanja različnih davčnih sistemov v uniji izogibajo pravični obdavčitvi.
Vse članice unije priznavajo potrebo po ureditvi tega področja, tako da bi digitalna podjetja plačevala pravičen delež davkov, a o konkretni rešitvi za zdaj ni bilo soglasja, ki je v uniji potrebno za sprejetje davčne odločitve.
Takšnemu davka so v strahu pred povračilnimi ukrepi pretežno ameriških tehnoloških velikanov z veliko gospodarsko močjo nenaklonjeni na Irskem, kjer ima svoje evropske sedeže kar nekaj ameriških tehnoloških multinacionalk, in v nekaterih nordijskih članicah in država srednje in vzhodne Evrope. Navdušenja ni čutiti niti v evropskih podjetjih iz sektorja.
V treh mesecih do soglasja?
Le Maire je danes napovedal, da bosta z nemškim kolegom Olafom Scholzom v naslednjih mesecih vložila vse napore v to, da bi prepričala skeptične države in dosegla soglasje o vseevropski rešitvi do konca prvega trimesečja 2019.
Vsaj deloma pa je odločitev Pariza za enostransko uvedbo davka povezana tudi z zadnjimi napetostmi v državi. Francoski predsednik Emmanuel Macron in vlada, ki jo vodi Edouard Philippe sta namreč pod velikim pritiskom zaradi protestov gibanja t. i. rumenih jopičev, ki so zadnjih nekaj koncev tedna po državi postregli tudi z nasiljem in uničevanjem lastnine.
Macron je zato napovedal nekaj ukrepov v korist državljanov, katerih javnofinančni učinki naj bi dosegli okoli 10 milijard evrov. Vsaj majhen del tega bodo verjetno zdaj skušali pokriti tudi s tem davkom, v vsakem primeru pa bo Francija očitno prihodnje leto zabeležila primanjkljaj nad tremi odstotki BDP, kolikor je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti.