Zakaj se je Gruzija v četrtek odločila za vojaško ofenzivo na uporno Južno Osetijo? Ker se je opirala na večkrat izražena javna zagotovila ameriške administracije Georgea Busha, da bodo ZDA stale ob strani Gruzije, piše The New York Times (NYT). Pri tem je niso zmotila povsem drugačna stališča trenutno vladajočih ameriških politikov za kulisami. Ko se je namreč ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice med svojim obiskom Gruzije 9. julija letos sestala s predsednikom Mihailom Sakašvilijem, ga je izrecno posvarila pred vojaško intervencijo v uporni Južni Osetiji, saj "bi bila ta spričo gotovega odgovora Rusije že vnaprej obsojena na propad."
Še več, Riceva naj bi celo podala zahtevo, da Gruzija podpiše izjavo o nevojaškem reševanju problema Južne Osetije in Abhazije. Toda Riceva takšnih pozivov ni izrazila javno. Ravno obratno, pred očmi javnosti je izrazila podporo ozemeljski integriteti Gruzije, zavzela se je za njen vstop v Nato.
Takoj po obisku Riceove so se razmere v Južni Osetiji zaostrile, dokler ni prejšnji četrtek zarožljalo orožje. Gruzijci so upali, da bodo z uporabo vojaške sile enkrat za vselej zatrli odcepitvene težnje v Južni Osetije. Ko je na prizorišče odločno stopila ruska vojska, se je gruzijska vlada obrnila na odposlanca ZDA za Gruzijo, Daniela Frieda, a ta je vrnil hladen odgovor, da se ZDA ne bodo vmešavala v konflikt, ki ga je zakuhal pretiran (vojaški) gruzijski odziv na ruske provokacije v Južni Osetiji. Nekdanji veleposlanik ZDA pri Natu Robert Hunter je za Los Angeles Times povedal, da se je Sakašvili uštel v oceni pripravljenosti ZDA, da stojijo za dejanji Gruzije. Isti časnik citira tudi neimenovanega analitika ameriške vlade: "Riceova je med obiskom v Gruziji zagotovila, da se ZDA bojujejo za svoje prijatelje. Očitno je s tem poslala napačen signal Sakašviliju."