Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes objavilo razsodbe v procesu proti t. i. vukovarski trojki, nekdanjim poveljnikom JLA Miletu Mrkšiću, Veselinu Šljivančaninu ter Miroslavu Radiću, obtoženim pokola približno 260 civilistov nesrbske narodnosti na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991. Mrkšića je obsodilo na 20 let zapora, Šljivančanina na pet let zapora, Radića pa je oprostilo, saj tožilstvo po mnenju sodišča ni uspelo dokazati, da je vedel za umore.

60-letnega Mrkšića je 20-letna zaporna kazen doletela zato, ker je podpiral in sodeloval pri mučenjih in umorih vsaj 194 hrvaških vojnih ujetnikov, zajetih v bolnišnici v Vukovarju novembra 1991. Čeprav ni sam ukazal poboja, je bil v skladu z razsodbo zanj odgovoren, saj je dovolil, da se zgodi. Mrkšić je bil sicer po treh točkah obtožnice obsojen vojnih zločinov, medtem ko ga je sodišče v petih točkah obtožnice, ki so se nanašale na zločine proti človečnosti, oprostilo, saj ubiti niso bili civilisti, ampak vojni ujetniki. Mrkšić je vedel, da predstavljajo teritorialna obramba in paravojaške milice grožnjo ujetnikom na območju farme Ovčare, a je kljub temu umaknil vojaško policijo, ki jih je varovala. S tem je po oceni sodišča pomagal in celo spodbudil pripadnike teritorialne obrambe in paravojaških formacij k zločinom.

Mrkšićev nekdanji podrejeni Šljivančanin je bil medtem zaradi podpiranja in sodelovanja pri mučenjih obsojen na pet let zapora. Danes 54-letni Šljivančanin je poveljeval moškim, ki so stražili omenjene ujetnike, in - kot je odločilo sodišče - ni preprečil, da so jih lokalni srbski prebivalci in pripadniki paravojaških milic pretepali in mučili.

Tretji obtoženec, 45-letni Radić, je bil oproščen, saj je sodišče ugotovilo, da ne obstajajo zadostni dokazi, da je vedel za umore.

Pokol v Ovčari
Sojenje t. i. vukovarski trojki se je začelo 11. oktobra 2005 in končalo 16. marca letos. Tožilstvo je za vse tri obtožene zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilne sodbe. Čas, ki sta ga Mrkšić in Šljivančanin doslej že preživela v haaškem priporu - prvi od 15. maja 2003, drugi pa od 1. julija 2003 - se bo vračunal v danes izrečeno kazen, še piše Tanjug.
Po skoraj trimesečnem obleganju srbskih sil pod vodstvom JLA je Vukovar padel v srbske roke 18. novembra 1991. V zadnjih dneh pred padcem se je v vukovarsko bolnišnico zateklo več sto ljudi, saj so mislili, da jih bodo evakuirali ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev.

Obtožnica navaja, da so dva dni po padcu mesta, 20. novembra 1991, enote JLA in srbskih paravojaških skupin pod poveljstvom omenjene trojice kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari. Tu so jih več ur pretepali, nato pa v skupinah od 10 do 20 ljudi s streli ali kako drugače ubili. Ubili naj bi najmanj 264 ljudi, njihova trupla pa so na kraju zločinov v množičnem grobišču zakopali z buldožerji.