Prekinitev ene izmed ključnih pogodb o oboroženih silah med Rusijo in Zahodom bi v veljavo lahko stopila 12. decembra, potem ko jo bosta potrdila še zgornji dom parlamenta in predsednik Vladimir Putin.

Osnovna določila sporazuma:

Nobena stran na svojem ozemlju ne bo imela več kot: – 20.000 tankov; – 20.000 topov; – 30.000 bojnih oklepnih vozil; – 6.800 bojnih letal; – 2.000 bojnih helikopterjev.

Pakt določa največje število tankov, težke artiljerije in bojnih letal, ki se lahko nahajajo in jih uporabljajo na ozemlju med Atlantikom in gorovjem Ural. Neimenovani višji obrambni predstavnik je že napovedal, da bi lahko Rusija odslej na svoji zahodni meji povečala število vojakov.

Moskva je prepričana, da je paktu že zdavnaj potekel "rok uporabe" in da nepravično kaznuje njeno vojsko, saj v nasprotju z Rusijo Zahod ni ratificiral popravkov pakta iz leta 1999.

Ruska stran poudarja, da ima predsednik v skladu z odločitvijo dume zgolj možnost, da država izstopi iz pakta in se vanj tudi kadarkoli vrne, vendar pa dokončna odločitev o tem še ni bila sprejeta.

Ruska vojska med parado © AFP

Povod za izstop je ameriški ščit
Ruski predsednik Putin je že julija ukazal zamrznitev ruskega sodelovanja pri paktu, ki izvira še iz časov hladne vojne, to je iz leta leta 1990, leta 1999 pa je bil spremenjen tako, da je upošteval razpad Sovjetske zveze. Kljub temu pa je bila Rusija ena izmed redkih držav, ki je ratificirala spremenjeni pakt, saj je Zahod to odklonil, češ da mora Rusija najprej umakniti vse svoje enote iz Gruzije in Moldove.

Ker se Rusija ne strinja z napovedano izgradnjo ameriškega protiraketnega ščita na evropskih tleh, je Putin julija letos zagrozil z moratorijem na pakt in zahteval ponovna pogajanja o njegovi vsebini. Ker so druge članice prvotnega pakta to zavrnile, je Putin napovedal suspenz tako na prvotni pakt kot tudi na njegova dopolnila.

Po mnenju nekaterih analitikov bi Rusija suspenz lahko izkoristila za krepitev prisotnosti svojih enot na mejah z državami, ki so članice Nata, v prvi vrsti Poljske in baltskih držav. Prav tako bi lahko okrepila svoje enote na Kavkazu, s čimer bi izvedla dodatni pritisk na Ukrajino in njenega prozahodnega predsednika Viktorja Juščenka . Ukrajina je namreč napovedala, da bo po letu 2017 odpovedala gostoljubje ruski črnomorski floti na Krimu.