Dogovor je uradno naznanil predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je prvi odšel z zasedanja. "Zelo pozdravljam odločitve, ki so jih sprejeli finančni ministri. Zagotovo bodo zmanjšale negotovost ter okrepile zaupanje v Evropo in Grčijo," je poudaril.
Dosegli smo "politični dogovor" o sprostitvi naslednjega obroka posojila Grčiji, pa je po koncu zasedanja dejal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. "Ne gre samo za denar, to je obljuba boljše prihodnosti za Grčijo in območje evra kot celoto," je poudaril. Dogovor je bilo po njegovih besedah "zelo težko" doseči, od vseh udeležencev je terjal veliko truda.
Strožji pogoji
Nadaljnje dodeljevanje pomoči Grčiji bodo sicer spremljali še strožji pogoji kot doslej. Država bo morala sprejeti nove instrumente za krepitev izvajanja varčevalnih ukrepov in reform, ki jih je obljubila v zameno za pomoč.
Na podlagi vsega tega bodo članice območja evra sedaj zagnale nacionalne postopke, ki jih morajo izvesti za odobritev naslednjega obroka posojil iz začasnega kriznega mehanizma EFSF, ki znaša 43,7 milijarde evrov. 34,4 milijarde evrov - od tega 10,6 milijarde za financiranje proračuna in 23,8 milijarde za dokapitalizacijo bank - bo izplačanih decembra.
Preostalo pa bo izplačano v treh "podobrokih" v prvem četrtletju prihodnjega leta - pod pogojem, da bo Grčija uresničila zahteve oziroma "mejnike", o katerih se bo dogovorila s trojko in ki bodo morali vključevati izvedbo dogovorjene davčne reforme do januarja.
Bod dolg odpisali tudi javni upniki?
Možnost, da bi Grčiji tudi javni upniki odpisali del dolga, potem ko so ji zasebni upniki že odpisali za približno 107 milijard evrov dolga, se sicer omenja vse glasneje. Že pri omenjenih ukrepih sicer gre za kleščenje dolga, a v glavnem z zniževanjem stroškov zadolževanja, ki ne pomeni odpisa glavnice.
Nemška časnika Spiegel in Welt am Sonntag sta v nedeljo pisala o tem, da je bil minuli teden v Parizu tajni sestanek glavnih igralcev v grški drami, ki so razpravljali o delnem odpisu dolga leta 2015, s katerim bi se ta do leta 2020 znižal na 70 odstotkov BDP.
13.decembra konča odločitev
Evroskupina pričakuje, da bo lahko o izplačilu tranše formalno odločila 13. decembra. Do takrat morajo članice izvesti vse notranje postopke, prav tako naj bi bil do takrat opravljen pregled izida operacije, v kateri naj bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga.
Medtem ko evroskupina omenjene operacije odkupa dolga ne določa kot pogoj za izplačilo tranše, pa je bila prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde izrecnejša: odboru IMF bo sprostitev njihovega dela tranše priporočila, ko bo končana omenjena operacija odkupa dolga.