Dokumenti razkrivajo, da je bil nekdanji srbski predsednik strastni ljubitelj trilerjev, oboževalec Franka Sinatre in vzorni soprog, saj je svojo boljšo polovico iz zapora poklical vsak dan. Omenjena depeša je bila napisana leta 2003, in sicer po pogovoru med ameriškim diplomatom in šefom zapora v Haagu. Vsebina pogovora se nanaša na Miloševićevo življenje za rešetkami.

Po nekaterih podatkih naj bi dobri odnosi Miloševića z družino, odvetniki in preostalimi zaporniki povzročali nemalo skrbi Radovanu Karadžiću. Depeše namreč razkrivajo, da so Milošević in njegovi svetovalci za obrambo na sojenju sodelovali z odvetniki, ki jih je nekdanjemu srbskemu predsedniku odredilo sodišče. Omenjeno sodelovanje ovrže dejstvo, da naj bi se Milošević na sodišču zagovarjal povsem sam. Soproga Mirjana Marković naj bi bila njegov glavni vir informacij in uteha.

Dolgo je spal in poslušal Sinatro
Šef zapora Timothy McFadden je Miloševića opisal kot narcisoidnega moškega, ki je vsak dan ne glede na vreme vsaj eno uro posvetil razgibavanju na dvorišču zapora. Zvečer je bral knjige, najbolj pa naj bi mu bili pri srcu trilerji Johna Grishama. Slednje je bral le v angleškem jeziku.

McFadden je še poudaril, da je Milošević izredno rad spal do poznih dopoldanskih ur, veliko časa je posvetil pogovorom z odvetniki, ob večerih je poslušal Sinatro ter si ogledal kakšen film, ki so mu ga v celico pretihotapili odvetniki.