Raziskovalci Svetovne zdravstvene organizacije in Imperial Collega London so analizirali življenjske dobe v 35 industrializiranih državah, med njimi tudi v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da bo leta 2030 pričakovana življenjska doba presegla mejo 90 let. V večini držav bo prišlo do zmanjševanja razlike med pričakovano življenjsko dobo moških in žensk. Vse to bo seveda predstavljalo izziv za pokojninske blagajne ter na področju pomoči starostnikom. 

Slovenke vse bliže številki 90

Podatki za Slovenijo kažejo, da je bila pričakovana življenjska doba za moške leta 2010 75,88 leta, medtem ko bo leta 2030 ta 82,26 leta. Za slabih pet let se bo zvišala tudi pričakovana življenjska doba za ženske, in sicer iz 82,68 leta 2010 na 87,42 leta 2030.

Raziskovalci so analizirali tudi pričakovano življenjsko dobo ljudi, starih 65 let, in pri tem med seboj primerjali leti 2010 in 2030. Slovenski moški, stari 65 let, so leta 2010 lahko pričakovali, da bodo živeli še 16,47 leta, medtem ko bo leta 2030 ta številka višja, in sicer 20,42 leta. Prav tako se bo za slaba štiri leta zvišala pričakovana življenjska doba za ženske, stare 65 let, ki je bila v letu 2010 20,60 leta, leta 2030 pa bo 24,29 leta. 

Najbolje kaže prebivalkam Južne Koreje

Prebivalke Južne Koreje naj bi prve na svetu v povprečju živele več kot 90 let, je pokazala raziskava. "Južna Koreja je veliko stvari naredila prav," je za BBC dejal profesor Majid Ezzati. "Videti je, da je bilo več enakosti in da je bilo za večino ljudi dobro poskrbljeno na področju izobraževanja in prehrane. Do sedaj so bili boljši pri obvladovanju visokega krvnega tlaka in imajo eno najnižjih stopenj debelosti." 

Slabše kaže ZDA. "So praktično popolno nasprotje Južne Koreje. Ni enakosti v družbi in to do takšne mere, da je prizadeto delovanje celotne države. Gre za edino državo na svetu, ki nima univerzalnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega je prva država, kjer se ne povečuje višina ljudi, kar pove nekaj o prehrani v zgodnjem življenjskem obdobju," je pojasnil Ezzati. 

Pojasnil je tudi vzroke za zmanjševanjem razlike med pričakovano življenjsko dobo moških in žensk. "Moški so tradicionalno imeli bolj nezdrav življenjski slog in zato krajšo pričakovano življenjsko dobo. Več so kadili in pili, več je bilo prometnih nesreč in umorov. S spremembo življenjskega sloga se je ustrezno podaljšala tudi pričakovana življenjska doba," je povedal Ezzati. 

dezurni@zurnal24.si