"Moja hčerka od takrat, ko je videla film, ponoči ne spi," pravi oče učenke zagrebške tekstilne šole.

Splav – odločitev ženske je dokumentarni film, ki so ga leta 1973 v Chicagu posneli nasprotniki splava. Učiteljica Janja Delić je film predvajala pri učni uri verouka, in sicer učencem drugega in tretjega letnika.

"To je grozno. Otrok mi je povedal, da jim je pokazala, da se otrok iz maternice izvleče z nekim strojem, podobnim sesalcu, in da ga nato zmeljejo," pripoveduje ogorčeni oče. V filmu so avtorji uporabljali tudi izraze "trganje otroka po delih", "umor otroka", "spreminjanje otroka v maso krvi, mesa in tkiv".

Ginekologi so ogorčeni, saj je film ne samo zastarel, ampak prikazuje celo nekatere metode, ki se nikoli niso uporabljale. "Splav se naredi do 10. tedna starosti fetusa in za to obstajajo sofisticirane metode, ki niso niti približno podobne tistim v filmu," pravi ginekolog Erden Radončić.

Učiteljica, ki je predvajala film, za Jutarnji list ni želela pojasniti, zakaj je to naredila. Na ministrstvu za šolstvo so priznali, da je bil film resda v učnem načrtu, vendar so ga lani izključili v programih vseh štiriletnih srednjih šol. Ker pa je omenjena tekstilna šola triletna in ker prenova načrta še ni narejena, je film za zdaj še v učnem načrtu. Ravnatelj šole Petar Smajić pa je novinarje obsodil, da so iz tega namerno naredili afero, ker se bliža velika noč.

Filma Splav – odločitev ženske in Nemi krik, oba sta izdelek nasprotnikov splava, slednji pa je bil pred mnogimi leti prikazan tudi nekaterim slovenskim srednješolcem, je na Hrvaško prinesel direktor Družinskega centra v Zagrebu Mario Živković. Njegov komentar obeh nerealnih filmov je: "Ljudem ga prikazujemo namesto maše. Lahko ga gledajo tudi otroci; tisti, ki ga ne bodo razumeli, ker so premajhni, ga bodo gledali kot kavbojko ali risanko, tisti, ki so že večji, ga pa tako ali tako morajo videti."