Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je tako odločilo v primeru romunskega inženirja, ki je dobil odpoved, saj je Yahoo Messenger med službenim časom uporabljal tudi za zasebna sporočila. Pogovarjal se je s svojo zaročenko in s svojim bratom, piše Independent.

Sodišče v Strasbourgu je sledilo argumentom delodajalca tega inženirja, češ da ni nerazumno, da se želi delodajalec prepričati, ali zaposleni opravlja svoje naloge med službenim časom.

Sodnik je zavrnil trditev zaposlenega, da je kršena njegova pravica do zasebnosti. Kot so odločitev še utemeljili na evropskem sodišču, gre za dokaz, da je službeni računalnik med službenim časom uporabljal v zasebne namene. Romunska sodišča pa so s prikrivanjem identitete oseb, s katerimi je komuniciral inženir, ujela "pravično ravnotežje" med spoštovanjem zasebnosti in interesi delodajalca, so še odločili v Strassbourgu.

Sodba se napačno razlaga!!!

Iz urada informacijske pooblaščenke pa opozarjajo, da iz sodbe nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih in je vsakršno tovrstno posploševanje neprimerno. ESČP namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo, trdi informacijska pooblaščenka. 

ESČP je v sodbi ugotavljalo zgolj ali je država Romunija ustrezno ravnala v sodnih postopkih pred delovnimi sodišči in ugotovilo, da ne gre za kršitev 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope. Sodišče tako sploh ni neposredno presojalo dejanj pritožnikovega nekdanjega delodajalca (torej nadzora nad inženirjevim Yahoo! Messenger računom).

Foto: Žurnal24 main Mojca Prelesnik protesti študenti dz parlament škoda okna Sodba je zato le presoja prakse romunskih sodišč v luči obveznosti države po konvenciji o človekovih pravicah, sodišče pa je po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik "zamudilo odlično priložnost, da bi razvilo svojo prakso na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev". 

V uradu so že pred leti pripravili predlog zakona o zasebnosti na delovnem mestu in ga poslali resornemu ministrstvu za delo, "vendar dosedaj še ni bilo politične volje za posredovanje zakona v zakonodajni postopek," so zapisali v sporočilu za javnost.

Tudi rabe službenega računalnika delodajalec ne sme preverjati

Pri nas delodajalec "nikakor ni upravičen na splošno nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu ali nadzirati rabe (vsebine, prometnih podatkov) službenega računalnika, e-pošte, ter drugih naprav razen v res izjemnih primerih, ko je to posebej utemeljeno. Glede obdelave delavčevih osebnih podatkov (izpiskov klicev, vpogleda v službeno e-pošto, nadzora službenega računalnika, idr.), mora torej delodajalec pred začetkom izvajanja določnega nadzornega ukrepa najprej izkazati, da je takšen nadzor resnično potreben in obenem sorazmeren. Delodajalec mora zaposlene o načinu dopustnih izrednih oblik nadzora tudi vnaprej ustrezno obvestiti," sporočajo. 

V kritičnih primerih, na primer v primeru zbiranja dokazov za kasnejši disciplinski postopek, ko gre za sum, da delavec po zasebnih kanalih iznaša varovane podatke, pa informacijska pooblaščenka vedno predlaga, da se predhodno pridobi odredbo sodišča za zavarovanje dokazov.

"Sodbe ESČP nikakor ni mogoče razlagati v smeri, da se delodajalcem dovoljuje splošen in neomejeni nadzor službenih (in še toliko bolj) zasebnih komunikacijskih sredstev. Sledenje ne nazadnje potrjuje tudi stališče Sveta Evrope, po katerem nadzor zasebnih komunikacij na delovnem mestu ni dopusten pod nobenimi okoliščinami," so še sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. 

dezurni@zurnal24.si