V prvih osmih mesecih letos se je v Slovenijo priselilo dobrih 16 tisoč tujcev, lani pa v celem letu več kot 28 tisoč.
Andrej Zorko, ZSSS
Največ migrantov se zaposli v gradbeništvu, kjer je tudi največ kršitev. Po besedah Andreja Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) migrantskim delavcem delodajalci pogosto ne izročajo pogodb, niso socialno zavarovani, plačo dobivajo na roke, opravijo več nadur, kot je dovoljeno, delodajalci pa jim ne omogočajo počitka in ne poskrbijo za varnost na delovnem mestu. Vzrok za težave so po Zorkovem nepoznavanje jezika, preveliko zaupanje v posrednika delovne sile in socialna izključenost.
Armin Salihović iz Nevidnih delavcev sveta meni, da so se letos razmere spremenile še na slabše, ker je večina podjetij vzela subvencije in delavcem le na papirju zmanjšala delovni čas, čeprav delajo cele dneve. Če delavci ne ubogajo, izgubijo službo in dovoljenje za bivanje. Po njegovem migranti ne obžalujejo prihoda v Slovenijo, pač pa, “da je ne morejo doživeti svobodneje”. “Pridejo sem ter so pod rednim nadzorom in izkoriščanjem. Delavci niso kriminalci, prišli so le delat,” poudarja Salihović.
Največ tujcev na Obali
Med tujimi priseljenci še vedno prednjačijo moški, skoraj polovica priseljenih v letu 2008 je bila iz Bosne in Hercegovine, povprečna starost je bila okoli 33 let. Največji delež priseljencev imajo v Obalno-kraški, najmanjšega pa v Koroški regiji.
Ilegalnih prehodov meje je bilo letos do oktobra slabih 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Med ilegalci je policija letos zalotila največ državljanov Bosne in Hercegovine, lani Srbije.
Delavci, ne kriminalci
Migracije. Delež tujcev v Sloveniji še vedno narašča. Sredi leta so predstavljali štiri odstotke prebivalstva.
Hitro se zgodi, da delavec dobi v roke pogodbo o delu, ki je sploh ne razume in pravzaprav ne ve, kaj podpisuje.