Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ob tem izrazila tudi upanje, da se bo to ob pomoči Evropske unije zgodilo kmalu. Varnostni svet ZN pa je pozvala, naj haaško sodišče ohrani toliko časa, dokler ju ne bodo prijeli in jima sodili. ˝Prepričana sem, da bo Varnostni svet ZN sprejel dobro odločitev in da ne bo zaprl sodišča, dokler omenjena ne bosta stopila pred sodišče,˝ je dejala Del Pontejeva na svoji zadnji novinarski konferenci po osmih letih na položaju. Haaško sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, naj bi sicer načeloma procese na prvi stopnji končalo leta 2008, prizivne postopke pa do leta 2010.

Del Pontejeva razočarana

Del Pontejevi ni uspelo prijeti Karadžića in Mladića. © AFP

˝Osebno sem razočarana, vendar to ni neuspeh ne zame, ne za sodišče, ne za tožilstvo, niti za nekaznovanost, gre samo za vprašanje časa,˝ je še dejala Del Pontejeva, ki je prepričana, da bosta Karadžić in Mladić po 12 letih na begu končala v Haagu. ˝Žalosti me, da moram še vedno govoriti o njima. Dejstvo, da sta Mladić in Karadžić še vedno na prostosti, je madež na našem delu, saj sta najvišja predstavnika, ki sta odgovorna za zločine v BiH, in sodišče je bilo ustanovljeno za sojenje najvišjim predstavnikom,˝ je dejala. Del Pontejeva se je tudi poklonila vsem žrtvam vojn na območju nekdanje Jugoslavije in pozvala k njihovi boljši zaščiti med sodnimi postopki.

Ratko Mladić in Radovan Karadžić sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH (1992-1995), v kateri je umrlo 200.000 ljudi. Obtožena sta tudi za genocid v Srebrenici julija 1995, ko so srbske sile po zavzetju enklave pobile najmanj 8000 Bošnjakov.

Tožilka na položaju že osem let
Del Pontejeva je sprva nameravala položaj glavne haaške tožilke zapustiti septembra letos, ko se ji je iztekel osemletni mandat, a je junija na prošnjo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona pristala, da na položaju ostane do 31. decembra. Na položaj jo je avgusta 1999 imenoval VS ZN, ko je nasledila Kanadčanko Louise Arbour . Do septembra 2003 je bila hkrati tudi glavna tožilka Mednarodnega sodišča za Ruando, nato pa so to funkcijo ločili in je ostala na sodišču za nekdanjo Jugoslavijo. Kot svoj največji dosežek na položaju glavne haaške tožilke je v nedavnem pogovoru za tuje tiskovne agencije označila aretacijo in izročitev bivšega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića . Kot največje razočaranje pa njegovo smrt 11. marca lani samo dva meseca pred koncem sojenja in izrekom sodbe za dejanja, ki so privedla do razpada nekdanje SFRJ.