Danska se sooča s prenatrpanimi zapori. Po pomoč so se obrnili na Kosovo. Državi sta dosegli dogovor, po katerem bo Danska najela 300 zaporniških celic, v katere bodo lahko prepeljali svoje zapornike. Danska bo letno plačala 15 milijonov evrov in pomagala s financiranjem zelene energije na Kosovu. Pogodbo so podpisali za pet let. 

V najetih celicah naj bi Danska namestila obsojence iz neevropskih držav, ki bodo po izteku kazni deportirani iz Danske. Za zapornike, ki bodo nameščeni v zaporih na Kosovu, bodo veljali danski zakoni. Prve zapornike naj bi v kosovske zapore namestili leta 2023. 

Kot navaja BBC, imajo na Kosovu med 700 in 800 prostih zaporniških celic. 

Danski pravosodni minister Nick Haekkerup je v izjavi dejal, da bodo s pomočjo dogovora sprostili pritisk na njihove zapore in obenem poslali jasen signal državljanom tretjih držav, za katere je bila po iztečeni kazni dosojena deportacija, da "njihova prihodnost ni na Danskem". 

Kosovska pravosodna ministrica Allbulena Haxhiu je poudarila, da bodo v njihove zapore namestili zapornike, ki ne predstavljajo visokega tveganja. V njihove zapore ne bodo prepeljali obsojenih zaradi terorističnih dejanj in obsojencev, ki so hudo bolni. 

Ideja o najemu ni nova. Nizozemska in Belgija sta v preteklosti najeli zaporniške celice na Nizozemskem. 

Od leta 2015 je število zapornikov na Danskem naraslo s 3.400 na 4.200, število paznikov pa je upadlo z 2.500 na 2.000. Do leta 2025 naj bi jim primanjkovalo tisoč zaporniških celic. 

dezurni@styria-media.si