17. decembra 2010 se je v znamenje protesta in obupa nad razmerami v državi zažgal 26-letni Mohamed Bouazizi, ki kljub univerzitetni diplomi ni uspel najti službe in se je preživljal kot prodajalec zelenjave.

Bouazizi je čez nekaj dni za posledicami opeklin umrl, njegova smrt pa je po vsej v Tuniziji na ulice pognala na tisoče ljudi, ki so zahtevali reforme ter odhod predsednika države Zina el Abidina Ben Alija.

Predsednika zrušili v dveh tednih

Tako imenovana jasminova revolucija je v Tuniziji terjala okoli 200 življenj, po dobrih dveh tednih protestov pa je Ben Ali 14. januarja odstopil in zbežal v Savdsko Arabijo. Nekdanjemu predsedniku, ki si je v času 23-letne vladavine nagrabil ogromno bogastvo, so sodili v odsotnosti in na treh procesih je bil obsojen na 66 let in pol zapora.

Jeseni so bile v Tuniziji volitve v ustavodajno skupščino, na katerih je zmagala stranka zmernih islamistov Ennahda, za predsednika države pa je bil decembra izvoljen nekdanji vodja opozicije Moncef Marzouki. Začasna vlada in predsednik bosta državo vodila do splošnih volitev, katerih datum pa še ni določen.

Še vedno ni padla Sirija

Iz Tunizije so se protesti proti avtoritarnim režimom hitro razširili v druge arabske države. Že februarja je moral pod pritiskom množic odstopiti dolgoletni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, libijski diktator Moamer Gadafi se je dolgo upiral in v državi zanetil vojno, a je nazadnje padel tudi njegov režim.

Po skoraj letu dni protestov je na odstop v zameno za kazensko imuniteto pristal jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh, še vedno pa traja krvav upor v Siriji, ki ga skuša režim predsednika Bašarja al Asada s silo zatreti.