Milošević, ki velja za enega najbolj kontroverznih srbskih politikov, je vzpon na srbsko in tudi jugoslovansko politično sceno začel že sredi 80. let minulega stoletja, nato s podpihovanjem srbskega nacionalizma odigral pomembno vlogo pri razpadu SFR Jugoslavije in izbruhu vojn na Hrvaškem in v BiH, na oblasti pa se je ohranil tudi po Natovem bombardiranju Srbije zaradi nasilja na Kosovu leta 1999.
Odstavilo ga je ljudstvo
Zanj so bile usodne šele volitve za predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) 24. septembra 2000. Uradno je Milošević sprva zmagal za nekaj glasov, a je opozicija, ki se je združila v Demokratsko opozicijo Srbije (DOS) s protikandidatom Vojislavom Koštunico na čelu, temu nasprotovala, ker naj bi jih dobil s pomočjo prevar in poneverb.
Začeli so prirejati protestne shode, ki so vrhunec dosegli 5. oktobra 2000 v Beogradu z več kot pol milijona protestniki iz vse države. Milošević je poskušal upor zatreti s silo; v protestih sta umrla dva človeka, 103. so bili ranjeni. Vendar so Miloševiću poslušnost odpovedale tudi vojska in posamezne elitne policijske enote.
Rusija na stran Koštunice
Dan kasneje, 6. oktobra, je srbsko ustavno sodišče, ki je sprva volitve razveljavilo, potrdilo zmago Koštunice, s tem pa tudi poraz Miloševića. Žebelj v krsto je zabila Moskva, ki je po Zahodu še isti dan priznala zmago Koštunice. Ta je kot novi predsednik ZRJ prisegel že 7. oktobra 2000, Milošević pa mu je čestital za zmago. Koštunica je napovedal normalizacijo odnosov s svetom, ukrepi proti Jugoslaviji zaradi srbske agresije na Kosovu pa so bili kmalu odpravljeni.
DOS je decembra 2000 prepričljivo zmagal tudi na parlamentarnih volitvah, zmagi pa so sledili notranjepolitični boji. Upanje za Srbijo je ugasnilo v političnih razprtijah in spletkah ter razrastu korupcije in organiziranega kriminala, katerega žrtev je bil leta 2003 tudi premier Zoran Đinđić.
"Vojnega zločinca" izročili Haagu
Miloševića so po aretaciji srbske oblasti junija 2001 izročile haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine, kjer je bil obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vojnah na Hrvaškem (1991-1995), v BiH-u (1992-1995) in na Kosovu (1998-1999) ter genocida nad Bošnjaki.
Obtoženi konca sojenja, prvega proti kakšnemu predsedniku države zaradi vojnih zločinov, ni dočakal. Milošević je zaradi težav s srcem in z visokim krvnim tlakom 11. marca 2006 umrl v priporu v Scheveningenu. Štiri leta sojenja niso prinesla končne obsodbe niti sodne ugotovitve, ali je bil odgovoren za očitane zločine. Milošević je vseskozi vztrajal pri tezi o Srbih kot žrtvah.