Črni oblaki nad Nemčijo, bojijo se za preživetje

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Delež nemških podjetij, ki se močno bojijo za svoje preživetje, se je oktobra v medletni primerjavi povečal za 0,5 odstotne točke na 7,3 odstotka, je pokazala ta teden objavljena raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Trend se bo po ocenah inštituta nadaljeval.
Oglej si celoten članek

Oktobrsko povečanje deleža je po navedbah inštituta predvsem posledica težav predelovalne industrije, kjer o resnih gospodarskih težavah poroča 8,6 odstotka podjetij. Oktobra lani je bil delež 6,4-odstoten. Tveganje plačilne nesposobnosti se je povečalo tudi v maloprodaji, kjer se za svoje preživetje boji 13,8 odstotka podjetij oziroma 3,5 odstotne točke več kot oktobra lani.

V gradbeništvu je delež kljub krizi stanovanjske gradnje upadel z 8,9 na 7,9 odstotka. Razmere so se nekoliko umirile tudi v storitvenem sektorju; po 6,8-odstotnem deležu v lanskem oktobru se za svoj obstoj zdaj boji 5,8 odstotka podjetij.

"Stalno povečevanje plačilne nesposobnosti podjetij se bo verjetno nadaljevalo," je ocenil vodja raziskav pri Ifu Klaus Wohlrabe. "Poleg pomanjkanja naročil naraščajoči mednarodni konkurenčni pritisk številna podjetja tako vznemirja, da svojo prihodnost ocenjujejo kot močno ogroženo," je dodal.

Foto: Profimedia nemčija zaposlovanje delavcev iz indije

Nemčijo je udaril "Energiewende"

Nemška industrija je desetletja veljala za hrbtenico evropskega gospodarskega sektorja. Zadnje mesece beremo o grožnji pred stečajem številnih uglednih podjetij iz nemške avtomobilske industrije.

V našem članku z naslovom Nemčijo je udaril "Energiewende" je dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, razložil, da so se težave začele že vrsto let nazaj, predvsem pa so strateške. Nemško industrijsko krizo je označil z eno besedo - "Energiewende".

"Povsem enostavno, gre za nemški energetski zakon, za "Energiewende". Podatki kažejo, da se zaradi nespametne industrijske energetske politike in visokih ekoloških dajatev, proizvodnja iz Nemčije seli v tujino. V Nemčiji poteka postopek deindustrializacije. Energija je draga, ekološke dajatve so visoke, avtomobilski proizvajalci v Evropi niso konkurenčni, zato se selijo drugam." Prst je uperil v predčasno zaprtje jedrskih elektrarn v Nemčiji in pretirano zanašanje samo na obnovljive vire in plin, kjer je bila Nemčija odvisna od Rusije. "Hkrati so subvencionirali vse obnovljive vire energije, uvedli visoke ekološke dajatve na fosilne energente, proizvodnja v Nemčiji pa je s tem postala stroškovno predraga in se seli drugam," je dejal Lahovnik.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 9

  • 13:11 16. November 2024.

    Prepovedati AfD, pa več dajati za Ukrajino. Ja, pa ameriško elektriko kupovat (naj jim Musk naredi tankerje za elektriko), konec …

  • 13:04 16. November 2024.

    Merova je zafušala celo evropo, von der lažnivka pa nadaljuje z uničenjem.

  • 12:32 16. November 2024.

    Rusom sankcije ne pomeni nič,ker so navajeni ,pa naj bo še tako hudo,Nemci so pa druga zgodba ,poceni ne znajo …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.