Britanijo so v minulih dnevih zajeli hudi izgredi, povod pa je bil morilski pohod, v katerem so umrli trije otroci. Britanski premier Keir Starmer je na ponedeljkovem kriznem sestanku, sklicanem v luči nasilnih izgredov v državi v preteklih dneh, obljubil odločen odgovor za končanje skrajnega desničarskega nasilja proti priseljencem. Napovedal je pospešitev postopkov proti osumljenim in napotitev specializiranih policistov. Obljubil je tudi ukrepe proti hujskaškim vsebinam na spletu.

Foto: Profimedia Protesti Velika Britanija

In tako se je očitno tudi zgodilo. Po družbenih omrežjih je namreč zaokrožil videoposnetek – delil ga je tudi milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk – aretacije enega od otoških prebivalcev, domnevno zaradi žaljivih komentarjev na Facebooku. "Aretiran zaradi komentarja na Facebooku! Je to Britanija ali Sovjetska zveza? Je to res?" je zapisal Musk. Spletni komentatorji so mu potrdili pristnost posnetka in ga spomnili na zakon, ki je v Veliki Britaniji v veljavi že od leta 2003. 

Policija je sporočila, da v torek sporočila, da je bil 28-letnik iz Leedsa prva oseba, ki je bila obtožena uporabe "grozečih besed ali vedenja z namenom netenja rasnega sovraštva na spletu". Obtožbe so se nanašale na domnevne objave na Facebooku, je v izjavi dejal Nick Price, direktor pravnih služb v državnem tožilstvu.

CNN: Musk je del problema

Pri ameriškem CNN-u pa Musku "odgovarjajo", da je kot lastnik družbenega omrežja X tudi sam del problema. "Družbeni mediji so igrali pomembno vlogo pri podpihovanju nemirov proti priseljencem, ki so zajeli mesta in mesta v Združenem kraljestvu," so prepričani pri CNN-u. Svoje besede so podkrepili z naslednjimi besedami: "Čeprav imajo podjetja družbenih medijev svoje interne pravilnike, ki prepovedujejo sovražni govor in spodbujanje k nasilju na svojih platformah, so dolgo časa mučili s tem, da bi jih implementirali v prakso."

Foto: Profimedia Elon Musk

"Težava je bila vedno uveljavljanje," je za CNN povedala Isabelle Frances-Wright, tehnološka strokovnjakinja Inštituta za strateški dialog. "Zlasti v času krize in konfliktov, ko je vsebina velika, ko se zdi, da njihovi že tako krhki sistemi za moderiranje vsebin razpadejo," je prepričana. 

CNN se še spominja primerov iz preteklosti, ko je Musk kmalu po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra in posledičnem izbruhu vojne v Gazi javno podprl antisemitsko teorijo zarote, priljubljeno med belimi supremacisti. Musk se je kasneje opravičil za, kot je dejal, svojo "najneumnejšo" objavo na družbenih omrežjih.

V svojem času je X – tako CNN – tudi omilil svojo politiko moderiranja vsebine in obnovil več predhodno blokiranih računov. To vključuje skrajne desničarje, kot je Tommy Robinson, ki je objavil niz objav, v katerih spodbuja proteste v Združenem kraljestvu, hkrati pa kritizira nasilne napade, spominja omenjeni medij. 

Protesti se nadaljujejo

V zadnjih dneh so izgredniki v Veliki Britaniji poškodovali javne zgradbe, zažigali avtomobile in obmetavali policiste z opeko. Zažgali so tudi dva hotela Holiday Inn v severni in osrednji Angliji, v katerih naj bi bili nastanjeni prosilci za azil, ki čakajo na odločitev o svojih zahtevkih. Na stotine je bilo aretiranih.

Foto: Profimedia Protesti Velika Britanija

Nemiri so sicer izbruhnili prejšnji teden, potem ko so skrajno desničarske skupine na družbenih omrežjih trdile, da je oseba, obtožena za izvedbo grozljivega napada z nožem, v katerem so umrli trije otroci, muslimanski prosilec za azil. Spletna kampanja dezinformacij je sprožila grozodejstvo, usmerjeno proti priseljencem.

Osumljenec, 17-letni Axel Rudakubana, je bil po podatkih policije rojen v Združenem kraljestvu, a ima korenine iz Ruande.

Lažna propaganda

Po napadu so po družbenih omrežjih zaokrožile lažne trditve o napadu in zbirale oglede tudi potem, ko je policija razjasnila okoliščine, še piše CNN. Po podatkih Inštituta za strateški dialog je do sredine popoldneva 30. julija, torej dan po napadu, lažno ime domnevnega prosilca za azil, ki je krožilo po spletu, bilo omenjeno več kot 30.000-krat zgolj na omrežju X, in sicer s strani več kot 18.000 unikatnih računov.

"Lažno ime, pripisano napadalcu, je bilo organsko razširjeno, vendar ga je uporabnikom tudi priporočalo z algoritmi platforme," je opozoril Inštitut za strateški dialog v izjavi. Platforme so tako širile dezinformacije uporabnikom tudi, potem ko je policija potrdila, da je ime lažno, so prepričani na omenjenem Inštitutu. 

dezurni@styria-media.si