Izstrelitev je bila sicer načrtovana za soboto, vendar so jo zaradi tehničnih težav preložili na danes.
Sonda se bo približala Soncu na vsega 6,14 milijonov kilometrov, kar je daleč najbližje, kot je doslej uspelo kakšni raziskovalni misiji človeštva. Zaradi tega bo sonda podvržena vročini in radiaciji, kot še nobeno drugo vesoljsko plovilo doslej.
Drzna misija naj bi v sedmih letih delovanja in 24 obhodih Sonca razkrila kar nekaj skrivnosti naše zvezde. Ker se bo tako približala "vrelemu" površju Sonca, bo dejansko že prišla v njegovo skrivnostno atmosfero in tam preučevala razmere. Eno od glavnih skrivnosti, ki naj bi jih pomagala razvozlati, bo pojav sončevega vetra, ki je odgovoren za pojav polarnega sija, hkrati pa na Zemljo pošilja močne valove magnetnega polja, ki lahko poškodujejo satelite in tudi infrastrukturo na Zemlji.
Prav tako naj bi iskala odgovore, zakaj je Sončeva korona neprimerno bolj vroča (5,5 milijona stopinj) od same površine zvezde (5.500 stopinj), saj to vprašanje o procesih, nelogičnih za človeku znane naravne zakone, znanstvenike bega že desetletja
Prav tako bo sonda iskala odgovor, kakšen vpliv ima korona, da sončev veter v njenem območju dobi tako velikanski pospešek kar 500 km/s.
Da bo sonda preživela, bo opremljena s kar 11,5 centimetrov debelim ščitom iz ogljikovih vlaken, ki bo pomagal, da bodo instrumenti v sondi kljub zunanji temperaturi 1.000 stopinj ohranjali delovno temperaturo okoli 30 stopinj Celzija. V ta namen so uporabili tudi poseben sistem vodnega hlajenja. Poseben izziv za inženirje je bilo tudi napajanje, ki je seveda na sončne celice, a se te ne smejo preveč segreti. Sonda je v največji meri avtonomna, saj pričakujejo, da bo komunikacija z njo na čase zelo težka oziroma prekinjena, zato bo morala sama skrbeti za to, da s popravki svoje lege ohranja zaščito pred temperaturo.
6,16 milijona kilometrov stran od Sonca se morda sliši veliko. Kot je za BBC razložila znanstvenica Nicky Fox, pa si lahko to predstavljamo, kot da je med Soncem in Zemljo meter razlike. Sonda bo na tej skali prišla Soncu na bližino vsega treh centimetrov, medtem ko je bila sonda Helios-2 leta 1976 najbližje doslej na 43 milijonih kilometrov.
Parker Solar bo tudi najhitrejše nebesno telo, ki ga je kadarkoli zgradil človek, saj bo proti Soncu letelo s hitrostjo kar 690.000 km/h. Za primerjavo - med New Yorkom in Tokiom bi pri takšni hitrosti potrebovala manj kot minuto. Glavni pospešek bo sondi dala Venerina gravitacija, ko bo letela mimo sosednjega planeta in novembra pričela misijo na Soncu.
Ideja o misiji preučevanja Sonca na takšni bližini je stara že 60 let, a imajo znanstveniki šele danes na razpolago znanje in materiale, ki to omogočajo. Že kmalu naj bi ameriški sondi na nekoliko večji razdalji pričela družbo delati še evropska sonda SolO, ki bo lahko preučevala površje Sonca s kamerami.
dezurni@zurnal24.si