Vse to zaradi odnosa do madžarske energetske družbe Mol in njenega predsednika uprave Zsolta Hernadija. Pred tem je v sredo tudi Slovenija sporočila, da ne bo podprla vstopa Hrvaške v OECD.

Madžarska diplomacija je pojasnila, da sta glavna razloga za blokiranje Hrvaške položaj Molovih investicij na Hrvaškem in odnos do Hernadija, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Kot so dodali, ne bodo podprli niti članstva Romunije, in sicer zaradi zapiranja katoliške gimnazije v mestu Targu Mures, ki so jo večinoma obiskovali otroci madžarske manjšine.

Dve mednarodni arbitraži

Hrvaška je od leta 2013 objavila več tiralic in evropskih pripornih nalogov za Hernadija, ker je hrvaško tožilstvo šefa Mola bremenilo, da je plačal deset milijonov evrov podkupnine nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški Ini madžarski družbi. Interpol je konec lanskega leta izbrisal Hernadija s seznama iskanih oseb, a Hrvaška še naprej zahteva njegovo izročitev.

Hernadi je v začetku septembra vložil tožbo proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu zaradi domnevne kršitve njegove pravice do prostega gibanja.

Hrvaška vlada in madžarski Mol sta zaradi spora o upravljavskih pravicah v Ini sprožila tudi dve mednarodni arbitraži, kar bremeni odnose med Zagrebom in Budimpešto. Za Hrvaško je prav tako nesprejemljiva odločitev Mola o zapiranju rafinerije Ine v Sisku, kar ogroža več kot 500 delovnih mest.

Slovenija je na sredinem sestanku veleposlanikov članic EU v Bruslju opozorila, da zaradi nespoštovanja vladavine prava v primeru nespoštovanja junijske arbitražne sodbe o meji med državama ne more podpreti članstva Hrvaške v OECD. Hrvaški premier Andrej Plenković je v četrtek pozval Slovenijo, naj opusti politiko izsiljevanja in podpre hrvaško članstvo v OECD.

Poleg Hrvaške in Romunije je kandidatka za članstvo v OECD iz EU še Bolgarija, na članstvo se prav tako pripravljajo Argentina, Brazilija in Peru