Rešilni paket za Ciper je sporen predvsem zaradi predvidenega davka na bančne depozite, ki bo za depozite, nižje od 100.000 evrov, 6,75-odstoten, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstoten.

Dolge vrste pred bankomati

Ciprski finančni minister Michalis Sarris je sicer že v soboto v Bruslju pojasnil, da bodo tisti, ki jih bo udaril davek na depozite, dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti. Pred bankomati na Cipru so se kljub temu v soboto oblikovale dolge vrste besnih in razočaranih varčevalcev.

Ukrep je posledica skrbi, povezanih s slovesom otoka, da je davčna oaza in zatočišče pralcev denarja in naj bi zagotovil, da bodo pri reševanju države sodelovali tudi ruski in drugi bogataši, ki so na otoku skrili svoj denar. Za uveljavitev davka so pristojne ciprske oblasti, parlament pa naj bi zakon o tem sprejel že ta konec tedna.

Sejo preložili

Sprva je bilo načrtovano, da bo seja parlamenta potekala danes. Poslance naj bi z dogovorom najprej seznanil predsednik Nikos Anastasiades, zatem pa naj bi sledila splošna razprava. Vsa potrebna zakonodaja mora biti sprejeta do torka zjutraj, ko se po podaljšanem vikendu zaradi praznikov banke znova odprejo.

V soboto zvečer se je ciprski predsednik že srečal z vodji parlamentarnih strank ter vodstvi bank. Danes naj bi nagovoril državljane. Anastasiades je že v soboto priznal, da je dogovor "boleč", vendar pa je po njegovih besedah to edina pot, da se bančni sektor reši pred popolnim propadom.

Opozicijski vodja George Lilikas je sicer ljudi pozval na proteste, ki naj bi potekali v torek. Po njegovem mnenju je predsednik, ki so ga izvolili komaj pred mesecem dni, izdal svoj narod.

Ciper je peta država v območju evra, ki bo prejela mednarodno finančno pomoč. Pred njo so morale zanjo zaprositi Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Država bo prejela 10 milijard evrov pomoči, v programu pa bosta najverjetneje sodelovala še Rusija ter Mednarodni denarni sklad (IMF).